Po letu zooma so se danes v dvorano mariborskega rektorata, a še vedno v hibridni, človeško-računalniški različici, vrnili pravniki in medicinci, ki že 30 let odpirajo vprašanja s presečišča teh dveh ved na posvetih Medicina, pravo in družba. Tisti, ki niso dobili mesta na enem izmed neprekrižanih sedežev, so torej lahko spremljali debate preko spleta, tako so se oglasili tudi nekateri predavatelji. Letos so po pričakovanjih v ospredju vprašanja povezana z epidemijo, ki je najprej za medicino, vsekakor pa tudi za pravnike prvovrsten izziv. "Nastaja nov človek. Covidski," je uvodoma izpostavil mariborski rektor dr. Zdravko Kačič.
Filozofinja dr. Renata Salecl z Inštituta za kriminologijo je (spletno) osvetlila težavo neenakosti v dostopnosti do zdravstva in cepiva, kar pesti predvsem države tretjega sveta. Na daljavo se je oglasil tudi dr. Joseph Strauss, strokovnjak patentnega prava z nemškega Inštituta Maxa Plancka, ki se je osredotočil na pobudo Covax, ki jo zagovarja WHO in ji je politični pospešek dal ameriški predsednik Joe Biden, zagovarja pa prav enako dostopnost do cepiva po vsem svetu. Med njihovimi idejami je tudi odprava patentov za cepiva proti covidu-19. Strauss je izpostavil tako dejstvo, da ne gre za tehnologije, ki so jih razvijali le eno leto, temveč 30 let, kot na velik finančni vložek, ki je to omogočil. Prikazal je tudi precej zapleteno mrežo lastnikov pravic vseh teh patentov in povedal, da so na inštitutu proti temu, da se patentne pravice enostavno odpravijo, saj to po njihovi oceni ne bi pospešilo razvoja, tega namreč zavira pomanjkanje resursov. "Patenti ne bodo rešili težav pandemije. Kot ni čarobne rešitve za boj s pandemijo," je prepričan.
Evropska zdravstvena unija
Tema patentov je sicer odprta po vsej EU, je povedala dr. Janja Hojnik, profesorica evropskega prava. Spomnila je, da je že eden ustanovnih očetov unije Robert Schummann dejal, da boj proti boleznim potrebuje poenotenje, zaradi česar je danes še toliko bolj ključna močna evropska zdravstvena unija, ki ji pandemija po oceni Hojnikove daje nov zagon. Četudi je virus pomenil tudi grožnjo sami EU, sploh ob protekcionističnih ukrepih na mejah ter blokiranju uvozov mask in ventilatorjev, posebno ob prvem valu. Zdaj pa s cepivi. Zato bo tudi po njeni oceni nujno poenotenje glede določenih odgovorov - denimo glede razglasitve izrednih razmer.
Predsednik komisije za medicinsko etiko dr. Božidar Voljč sicer opozarja, da so družbe med seboj različne in zato vsaka epidemija v vsaki družbi poteka na drugačen način. Večina se po njegovi oceni pozitivno odziva na ukrepe, povsod pa se najde manjšina, ki jim kljubuje. "In to ruši enotnost."
Rešitev le zaščita celotnega planeta
Dekanica mariborske pravne fakultete dr. Vesna Rijavec, soorganizatorica dogodka, je izpostavila, da tudi glede cepiv. Pomemben pa je tudi vidik odgovornosti. Farmacevtske družbe so pri razvoju cepiv šle zelo previdno. Moramo pa se zavedati, da je cepivo ena bistvenih bilk, katerih se človeštvo zdaj lahko oprime." Druga iz tandema soorganizatoric posveta, epidemiologinja in infektologinja dr. Jelka Reberšek Gorišek, je ob tem izpostavila, da pravniki predstavljajo "varnost in ne coklo v razvoju medicine, ki rada hodi po robu dopustnega". Podobno meni predsednica zdravniške zbornice dr. Bojana Beovič: "Medicina je morala narediti korake. Pravo skuša obdržati družbo stabilno. In tukaj se pojavi vprašanje, koliko je treba to prilagoditi, da služi osnovnemu prizadevanju k ohranitvi zdravja in življenja v pandemiji."
Edina pravična rešitev za pandemijo pa je, kot je poudaril vodja mariborskega NIJZ dr. Zoran Simonovič, da bi bila cepiva enako dosegljiva vsem prebivalcem tega planeta, zato pozdravlja iniciativo Covax. "Brez dobre kolektivne precepljenosti celotnega planeta bomo ves čas ogroženi za nastajanje novih različic virusa." Bi bilo odprtje patentov korak v pravo smer? "Če bi to omogočilo večjo produkcijo cepiv in cenejšo dostopnost cepiva vsem na svetu, prav gotovo. Je pa tukaj seveda vprašanje patentnih pravic in zagotavljanje kvalitete vseh cepiv."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
