Beovićeva je danes v izjavi medijem pojasnila, da se bodo v četrtek na svetovalni skupini za cepljenje pogovorili glede uporabe cepiva Johnson & Johnson po tistem, ko je Evropska agencija za zdravila (Ema) v torek sporočila, da je treba krvne strdke opredeliti kot zelo redke stranske učinke tega cepiva, a da so dobrobiti cepiva še vedno večje od tveganj.
A glede na to, da svetovalna skupina tudi pri cepivu AstraZenece, glede katerega je Ema dala enako mnenje, ni sprejela posebnih omejitev, Beovićeva meni, da bo tako tudi v primeru cepiva Johnson & Johnson.
Poudarila je, da ni predvidenih nobenih posebnih skupin, da bi se morali cepiti s cepivom Johnson & Johnson. Edina izjema glede starostne omejitve je cepivo Pfizerja in BioNTecha, ki je registrirano za starejše od 16 let, medtem ko so ostala cepiva registrirana za starejše od 18 let.
Idealno bi bilo, da bi imeli enakomerno precepljenost po državi
Po mnenju Beovićeve je pametno, da nadaljujejo cepljenje v skladu s sprejeto cepilno strategijo in naj cepijo prednostno starostne skupine, ki so opredeljene za možen hud potek covida-19, in naj poteka cepljenje čim hitreje.
Kot je dejala, je očitno precejšni logistični problem razdeliti cepivo po različnih cepilnih centrih, saj ponekod niso bili cepljeni niti starostniki, drugje bi lahko že cepili starejše od 50 let. "Idealno bi bilo, da bi imeli enakomerno precepljenost po državi, ampak to v praksi verjetno ni popolnoma izvedljivo. Zato bi bilo verjetno smiselno, da se v vsakem cepilnem centru cepi naprej s strategijo, ko so precepljene prednostne skupine," je dejala. Na tak način bi namreč v krajšem času prišli do večjega števila cepljenih.
Glede na strategijo cepljenja namreč trenutno cepijo starejše od 60 let, na vrsti so še kronični bolniki. Beovićeva meni, da bi bilo smiselno potem preiti na prednostno cepljenje starejših od 50 let, če pa bi v posameznem cepilnem centru ostajala cepiva, bi namesto, da cepivo stoji, lahko cepili vse tiste, ki si tega želijo, je še dodala.
Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Franc Vindišar pa je danes na vladni novinarski konferenci ocenil, da bi glede na število cepljenih v posameznih starostnih skupinah in spodbudnih podatkih o dobavah cepiv lahko posegli v cepilno strategijo in cepljenje omogočili nadaljnjim rizičnim skupinam, najverjetneje starejšim od 50 let. V prihodnjem tednu v Sloveniji sicer pričakujemo 12.000 odmerkov cepiva Johnson & Johnson, je še dejal Vindišar.
Diplomati, ki so s sklepom vlade uvrščeni med prednostne skupine s sklepom vlade in za katere je bilo v navodilu zapisano, da bodo cepljeni s cepivom AstraZenece, bodo po besedah državnega sekretarja cepljeni s cepivom, ki bo takrat na voljo. Cepiva pa ne bodo mogli izbirati.
Beovićeva je dejala, da uvrstitev diplomatov med prednostne skupine ni bila strokovna odločitev. Naloga svetovalne skupine je, da pove, katere skupine morajo biti zaščitene iz zdravstvenih razlogov.
Koliko časa cepivo ščiti posameznika, še ni točno jasno.
Svetovalna skupina je sicer nedavno podobno kot še sedem drugih evropskih držav odločila, da se tiste, ki so covid-19 že preboleli, cepi le z enim odmerkom. Cepivo bi prejeli po šestih mesecih od prebolele bolezni. Takšna odločitev je posledica tudi smotrne uporabe cepiva, saj ga še vedno ni dovolj za vse državljane.
Je pa Beovičeva dejala, da bo treba razmisliti, kako cepiti tiste, ki so blago preboleli covid-19, in tiste, ki se slabše odzovejo na cepljenje, saj so hudo imunsko oslabeli. Kot je dejala, bodo glede na raziskave, ki se pojavljajo praktično vsak dan, morda nekatere prebolevnike cepili tudi drugič, a z določenim zamikom.
V nekaterih domovih za starejše se pojavljajo izbruhi okužbe pri tistih, ki so bili že cepljeni. Pfizerjevo cepivo je v kliničnih raziskavah okoli 95-odstotno učinkovito, Beovićeva pravi, da se lahko pričakuje, da je pri starejših nekoliko manjša učinkovitost. In če je v domu 100 stanovalcev, je za pričakovati, da jih bo 10 zbolelo, če bodo vsi izpostavljeni virusu. Zato je po njenih besedah tako pomembna kolektivna imunost, saj če bi bili tudi zaposleni v domovih tako dobro precepljeni, kot so stanovalci, bi bila verjetnost izbruha bistveno manjša, saj virus praktično ne bi mogel priti do tistih posameznikov, pri katerih je cepivo slabše prijelo.
Koliko časa cepivo ščiti posameznika, še ni točno jasno. Po besedah Beovićeve je možno, da bomo letos morali ponoviti cel krog cepljenja bodisi zato, ker bo učinek cepiva manjši, ali pa ker bodo nove različice novega koronavirusa in jim bodo prilagodili cepivo kot pri gripi.
Beovićeva je tudi komentirala odločitve nekaterih Slovencev, ki odhajajo na cepljenje v Srbijo. Dejala je, da zdravstveni turizem vedno prinaša s seboj določeno tveganje. Najprej je vprašanje, kakšno cepivo ponekod ponujajo za tuje državljane, vprašanje pa je tudi glede oskrbe, če pride do kakšnih neželenih učinkov takoj po cepljenju, saj naši državljani tam nimajo zdravstvenega zavarovanja.
Glede sproščanja ukrepov je izpostavila, da je treba iskati pravo ravnovesje, kako jih sproščati dovolj počasi, da ne bi prišlo do ponovnega hitrega dviga števila okužb, hkrati pa omogočati bolj normalno življenje.
Razmišljajo tudi o tem, da bi, ko bo epidemiološka situacija boljša, postopno omogočali tudi več dejavnosti in združevanja z negativnim testom in potrdilom o prebolevnosti in cepljenosti.
