BiH lahko postane migrantsko žarišče, a EU se ozira stran. Tudi Slovenija do migracij vse bolj trda

Boris Jaušovec Boris Jaušovec
19.06.2020 16:06

Pred mednarodnim dnevom beguncev so na mariborski občini ob sodelovanju črnomaljske občine in inštituta Iscomet iz Maribora pripravili okroglo mizo Migracijski tokovi na balkanski poti. Obe občini in Iscomet, to je Inštitut za etnične in regionalne študije, sodelujejo s 30 lokalnimi skupnostmi in nevladnimi organizacijami iz trinajstih držav Evropske unije (EU) pri mednarodnem projektu Utrinki z meja.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Utrinek z okrogle mize v Mariboru (od leve): Alenka Iskra, Silvo Devetak, Franci Jazbec in Franc Mlinar
Bartolo Lampret

Poleg predsednika Inštituta Silva Devetaka, ki je okroglo mizo vodil, je udeležence pozdravila mariborska podžupanja Alenka Iskra. Kasneje je predstavila vlogo lokalne skupnosti pri vključevanju beguncev oziroma migrantov v lokalno okolje s poudarkom na šolanju njihovih otrok, kar je zagotovljeno vsem. Ugotovila je, da bi občine, druge organizacije in društva, ki se ukvarjajo s programi integracije, morali dobiti več državne finančne podpore. Sicer je Devetak pojasnil, da je v svetu 80 milijonov prisilno razseljenih ljudi. Kar 85 odstotkov jih je na plečih manj razvitih držav. V EU ima več kot milijon beguncev le Nemčija: "V zadnjih 20 letih je v Sloveniji dobilo mednarodno zaščito 900 ljudi. Ta hip so naše oči uprte v Bosno in Hercegovino (BiH), ker v glavnem od tam želijo prek Hrvaške in Slovenije migranti in begunci priti v 'obljubljene dežele' v EU, predvsem v Avstrijo, Nemčijo in Švedsko."

Utrinek z okrogle mize v Mariboru (od leve): Alenka Iskra, Silvo Devetak, Franci Jazbec in Franc Mlinar
Bartolo Lampret

Opozorilo iz Genove

​Direktorica Amnesty International (AI) za Slovenijo Nataša Posel je k temu dodala še posledice kolonializma in druga zgodovinska dejstva, za katera je kriva tudi Evropa. Povzela je, da bi kar 1,4 milijona beguncev potrebovalo nujno preselitev. A dublinski azilni sistem ostaja nepošten za države na vstopnih točkah v EU in za prosilce azila. Opozorila je na aprilsko sodbo v Genovi, ko begunca italijansko sodišče ni pustilo vrniti k nam, ker je imelo pomisleke "o sprejemnem in azilnem sistemu, ki vlada v Sloveniji, in o splošnem vzdušju kulturne nestrpnosti in diskriminatornega odnosa v civilni družbi ter med voditelji sedanje vlade".
Franci Mlinar iz Iscometa je k temu prištel sporno prizadevanje vlade po aktivizaciji 37. a-člena zakona o obrambi, da bi torej vojska na meji dobila policijska pooblastila, pa problem ilegalnih paravojaških vard, tudi nadaljevanje gradnje ograje na meji, ki ničesar ne prepreči, le zagreni življenje ljudem, ki tam živijo. Omenil je zaostrovanje zakonodaje, ki zvišuje kazni za tihotapce ljudi. Zbodel ga je predlog novele zakona o tujcih, ki naj močno omeji pravico do azila. "Incident na slovensko-italijanski meji pa je pokazal, da Slovenija zapostavlja lastno manjšino, ko jo z vojaškimi patruljami na meji še bolj ločuje od matice," je pripomnil.
Urad vlade za oskrbo in integracijo migrantov je predstavil Martin Nedelko in povedal, da je letos za mednarodno zaščito pri nas zaprosilo 1246 ljudi: "A takoj ko postanejo tujci prosilci za azil, se v 90 odstotkih napotijo dalje v EU." Društvo Odnos je predstavil Franci Jazbec. Probleme z nedovoljenimi migracijami v Črnomlju je po video zvezi predočil tamkajšnji župan Andrej Kavšek.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta