Čakalne vrste v zdravstvu: Termini se prestavljajo, tudi za nedoločen čas

Od začetka epidemije koronavirusa letos spomladi je bilo odpovedanih več kot 26.00 nenujnih zdravstvenih storitev. Samo v prvem koronavalu je odpadlo je 5283 nenujnih operacij in posegov ter 12.104 nenujne diagnostične preiskave in 8653 nenujnih specialističnih pregledov. A v drugem valu se datumi pregledov, preiskav in operacij prestavljajo še pogosteje in dlje v prihodnost. V UKC Maribor ocenjujejo, da mesečno opravijo približno 1500 operativnih posegov manj in približno od 10.000 do 15.000 ambulantnih obravnav manj kot sicer. "To se gotovo pozna v zdravstvenem stanju populacije. Covid ne prizadene le covidnih bolnikov, ampak tudi ostale bolnike," je na nedavni novinarski konferenci dejal strokovni direktor UKC Maribor Matjaž Vogrin in dodal, da ne izključujejo, da je letošnje večje število smrti v Sloveniji tudi posledica slabšega dostopa do zdravstvenih storitev zaradi epidemije.

Nekateri novih terminov sploh ne dobijo

V pisarni varuhinje bolnikovih pravic opažajo, da ljudje v tem času odlašajo z obiskom ali klicem zdravnika, ker se bojijo, da se bodo pri zdravstveni oskrbi okužili ali dodatno obremenili zdravstveno osebje, čeprav se ob tem zavedajo, da ima lahko to negativne posledice na njihovo zdravje. To je pokazala tudi raziskava #Novanormalnost, ki jo je konec novembra pripravil Valicon. Sedem odstotkov jih je namreč odgovorilo, da so bili zaradi epidemioloških razmer v zdravstvenih ustanovah obravnavani z odlogom in da se je zato njihovo stanje poslabšalo. Skoraj vsak tretji Slovenec pa je zaradi razmer odlašal s klicem ali obiskom zdravnika. "Nekateri bolniki, ki so iskali našo pomoč, so bili nezadovoljni, ker jim je zdravstveni izvajalec prestavil termin pregleda za nedoločen čas ali pa termina obravnave sploh niso dobili. Povedo tudi, da jih skrbi, ker opažajo, da se jim zdravstveno stanje slabša, ne morejo pa tega z zdravnikom pokomentirati, ker ga po telefonu ne dobijo ali pa ga nočejo dodatno obremenjevati," pojasnjuje varuhinja bolnikovih pravic Lidija Breznik.

Pri pogostih klicih tudi opažajo, da se pacienti ne znajdejo v spremenjenih razmerah. "V organizacijski in časovni stiski, tudi izvajalci povedo, da enostavno drugače v trenutni situacij ne gre. Pacientu na primer določijo zgolj okviren termin, pa bi mu v okviru predpisov morali sporočiti termin z datumom in uro obravnave," razlaga Breznikova in izpostavi primer pacienta, ki v specialistični ambulanti že več let opravlja redne kontrolne preglede na vsaki dve leti, zaradi spremenjenih razmer in omejitev pa ni bil deležen pregleda v načrtovanem terminu, temveč mu je bil dodeljen nov datum pregleda šele čez tri leta. Zaskrbljenemu pacientu je izvajalec s posredovanjem njihove pisarne pojasnil, da je časovnica kontrolnega pregleda na tri leta in bi ga tako ali tako lahko spremljal tudi njegov osebni zdravnik. "Menimo, da je pojasnjevanje spremembe v načinu obravnave pacientov dolžnost izvajalca," je prepričana varuhinja.

Namesto v čakalnicah na telefonih

Pomočnik direktorja Zdravstvenega doma Maribor Aleksander Jus odgovarja, da so ravno zaradi številnih opozoril, da so ambulante nedostopne, začeli beležiti vse dohodne klice in izdane napotnice. "Klicev je v resnici bistveno več. Ne odraža se, da bi ljudje odlašali. Res so se zmanjšali fizični kontakti z zdravniki, a ljudi zdaj ni v čakalnicah, so pa na telefonih. Od avgusta do danes smo zabeležili več kot pol milijona klicev," razlaga Jus in nadaljuje, da naj vsak, ki potrebuje pomoč, naveže stik z njimi. "Še vedno imamo vstopno klicno točko. Pacienti se sicer najpogosteje obrnejo na osebne zdravnike, vendar če jih po dveh klicih ne dobijo, naj pokličejo na klicno točko," dodaja. Seveda pa v tem času prihaja do oteženega stika. Tistega, česar ne morajo urediti po telefonu, se zaradi številnih omejitev vedno ne da izpeljati takoj. "Prihaja do prenaročanja, a si nikakor ne želimo, da bi koronavirus pustil posledice tudi na drugih področjih. Različni specialisti ves čas opozarjajo, na katerih področjih zaznavajo manjše število napotitev. Mi to takoj po opozorilih preverimo in se odzovemo."

Premalo preventive v zobozdravstvu že pred epidemijo

Na podlagi raziskave Valicona pacienti najbolj odlašajo z obiski pri zobozdravniku, pa tudi največ prestavljenih terminov je za te storitve. "Pod temi pogoji ne moremo sprejeti toliko pacientov, kot smo jih lahko pred epidemijo. Zaščitni ukrepi so zelo strogi in namesto 25 pacientov jih lahko zdaj sprejmemo le osem," pojasnjuje predstojnik zobozdravstvene oskrbe v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor Gorazd Sajko. Čakalne dobe se zato avtomatsko podaljšujejo, a še vedno zagotavljajo nujne storitve in takoj zdravijo bolečine.

Na vprašanje, ali se ljudje zaradi strogih ukrepov v tem času manj odločajo za obisk zobozdravnika, pa odgovarja, da so številni že pred koronavirusom pogosto odlašali, saj je velikokrat prisoten strah pred zobozdravniki. Zdaj ko je zraven še bojazen zaradi virusa, pa se po njegovem mnenju še kakšen več zobozdravnika izogne. "Zagotovo se bo to poznalo na javnem zdravju zob. Že tako je malo poudarka na preventivi. Zdaj ko so šole zaprte, pa se preventiva ne izvaja niti tam. Posledice epidemije bodo najbolj vidne na kurativi in protetiki," je prepričan in to se bo odražalo predvsem na čakalnih dobah. Področje zobozdravstva in specialističnih zobozdravstvenih dejavnosti je že sicer predmet številnih pritožb, neurejenih vprašanj in izjemno dolgih čakalnih vrst, pa opažajo v pisarni varuhinje, zato pozdravljajo, da v drugem valu zobozdravniki lahko izvajajo svoje storitve. "Zdravstveni sistem si zagotovo še zelo dolgo ne bo opomogel. Posledice se bodo nedvoumno kazale v podaljšanju čakalnih dob ter zahtevnejši, daljši in dražji zdravstveni obravnavi. Težave, na katere smo opozarjali že pred epidemijo, zlasti dolge čakalne vrste, se bodo zagotovo potencirale," še opozarjajo v pisarni varuhinje.