Čast in oblast

S sterilno in klasično državno proslavo, na katero Maribor ni bil povabljen - saj veste, lahko si jo ogledate na televiziji, če vas že "firbec matra" -, se bo danes zvečer zgodil nesporni vrhunec proslavljanja Maistrovega leta. Vrhunec česa? Če bi svetu, Sloveniji in Mariboru vladala pravica in če bi vedeli, kaj bo iz tega leta nastalo, bi moralo biti mestnim oblastnikom že 1. januarja letos prepovedano proslavljati častitljivo obletnico in omenjati priimek velikega Mariborčana, Kamničana, Slovenca … To, kar je oblast, v prvi vrsti mestna, za njo pa še državna, uspela izcediti iz iztekajočega se Maistrovega leta, je sramota. Tudi škandal ne bi bil preostra beseda. Kakor da se zgodovina ponavlja. Tako kot do Maistra in njegovih borcev ni bila spoštljiva kraljeva oblast, za njo pa še socialistična, tako se tradicija odrivanja nadaljuje tudi v svetlih časih demokracije.
To, da se na pripravljalnih sestankih srečaš marca in da v osmih mesecih ne narediš skoraj ničesar drugega, kakor da po kandelabrih razobesiš zastave z generalovo podobo, je globoko nedostojno. Bolje bi bilo, če bi obletnico prezrli, kot pa da se v "proslavljanje" spraviš brez volje, idej in predvsem spoštovanja. Kot je nedostojno, da vse naloge po sistemu "prenesi skrb na drugega" položiš v roke društev, muzejev, knjižnic, osnovne šole, posameznikov … Ti so in bodo svoje poslanstvo, o tem ne dvomimo, opravili odlično. Tudi s presežki. Ta teden, denimo, prekipeva od prireditev, povezanih z enim najpomembnejših dogodkov v mestni zgodovini, a to so prireditve in projekti, potisnjeni v nekaj dni. Sodelujoči, spoštujoč pomembno obletnico in osebnost, bi jih naredili v vsakem primeru. Z njimi rešujejo mestno čast in - če hočete - tudi oblast. Ki je v torek niti na otvoritev velike razstave v Muzeju narodne osvoboditve ni bilo. Tudi predstavnika vojske ne. Tudi obeh kandidatov za župana Maribora ne.