Cepiva in stranski učinki: Neskončne rošade s cepivi

Andreja Kutin Lednik
15.04.2021 06:00
Poteza Johnson & Johnsona presenetila, AstraZeneca znova na tnalu.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Igor Napast

Kako nujno je odkriti, kaj je vzrok za sicer redke, a pomembne zaplete po cepljenju z AstraZenecino vaxzevrio, dokazuje več nedavnih dogodkov. Zaradi domneve in ta je le ena od številnih možnosti, da je za redke krvne strdke in trombocitopenijo kriv adenovirusni vektor (gre za delec adenovirusa, ki v celico dostavi genski material za tvorbo imunskega odziva), je sedaj senca dvoma padla na vsa adenovirusna cepiva. Tudi Johnson & Johnsonovo cepivo Janssen. To je sicer prispelo v Evropo, a se je večina evropskih držav odločila zadržati cepljenje do ponovne presoje Evropske agencije za zdravila (EMA). Po poročanju Reutersa naj bi agencija odločitev sprejela naslednji teden, bo pa podobna kot v primeru AstraZenece - koristi cepljenja so večje od škode. Tudi v Sloveniji bo do odločitve cepivo ostalo v skladišču, Francija pa se je odločila, da bo cepila tudi s tem cepivom, ki ga že razdeljujejo cepilnim centrom. "Kar je predvsem treba imeti pred očmi, je, da so ti neželeni učinki zelo redki in manj pomembni v okolju, kjer je zelo veliko bolezni covid-19. To moramo vzeti v obzir," je dejala vodja posvetovalne skupine za cepljenje Bojana Beović. Presenečena je nad potezo ameriškega farmacevta, saj je bilo zapletov po cepljenju v ZDA izredno malo, sploh v primerjavi s situacijo z AstraZeneco. Bi pa to pomenilo velik zastoj v cepilnih načrtih, je dejala Beovićeva. Dobra je ob tem novica, da bo dobave cepiva EU povečal Pfizer.

Še vedno se slab glas najbolj drži AstraZenecinega cepiva. Danska se mu je povsem odrekla, v Nemčiji pa so sprejeli odločitev, da bodo mlajši od 60 let za drugi odmerek prejeli eno od cepiv mRNK​, torej Pfizerjevo ali Modernino. A kot so že opozorili pri Emi, delovanje take kombinacije cepiv dveh različnih tehnologij še ni raziskano, zato kombiniranja ne bodo svetovali. Tako študijo so pričeli na Univerzi v Oxfordu, kjer pa šele zbirajo prostovoljce, ki so bili cepljeni z AstraZenecinim cepivom.

Dobra vest je, da so britanski znanstveniki v prvi študiji, ki je neposredno primerjala imunske reakcije med cepivoma Pfizerja in AstraZenece, odkrili močne in zelo podobne imunske odzive pri ljudeh, starih 80 let. Še več, bolje se je v delu, ki se nanaša na celični spomin, odrezala AstraZeneca.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta