Slovenija ostaja pri zaščiti prebivalcev pred novim koronavirusom med evropskimi poraženkami. Epidemija se pri nas umirja počasneje kot v večini drugih držav članic. Po dvotedenskem povprečju na novo okuženih je ob upoštevanju števila prebivalcev na sedmem mestu, kažejo včeraj objavljeni podatki Evropskega centra za preprečevanje in nadzor bolezni (ECDC). Po številu umrlih je sicer v evropski sredini.
Te statistike sovpadajo s premajhnim pospeškom cepljenja proti covidu-19. Čeprav se tempo zadnje tedne stopnjuje, je Slovenija po deležu cepljenih s prvim odmerkom peta najslabša v EU, po deležu cepljenih z drugim odmerkom pa se uvršča na 14. mesto.
Pri nas ni precepljen niti vsak drugi 90-letnik
Daleč pod evropskim povprečjem je Slovenija tudi pri precepljenosti najstarejših. Medtem ko je v Španiji polno cepljenih že 97,5 odstotka starejših od 80 let, jih je pri nas le 55,4 odstotka. S tem deležem se uvrščamo na 16. mesto v EU. Čeprav okužbe z novim koronavirusom ne preživi vsak tretji starostnik nad 90 let, ni pri nas polno cepljen niti vsak drugi, izhaja iz podatkov NIJZ. Od starejših ne moremo pričakovati, da bodo množično uporabljali spletno aplikacijo za naročanje na cepljenje, je opozorila predsednica združenja za dostojno starost Srebrna nit Biserka Marolt Meden. "Prav tako ne moremo računati, da se bodo odpravljali na morje in se bodo zato želeli hitro cepiti." S tistimi starejšimi, ki se doslej niso odločili za cepljenje, bi se lahko pogovorili njihovi zdravniki, medicinske sestre iz referenčnih ambulant ali patronažne medicinske sestre, meni Marolt Medenova.
"V referenčnih ambulantah zelo dobro poznajo ljudi, s katerimi so v stiku. Cepljenje je rešitev, ki varuje pred hujšo obliko obolenja. A nekdo mora to razložiti na razumljiv način. Nekateri ljudje morda tudi sami pričakujejo, da jim bodo pri zdravniku povedali, ali in zakaj jim bo cepljenje koristilo," je Marolt Medenova izpostavila nujnost aktivnega navezovanja stikov s prebivalci.
Kot opozarja, bo treba omenjenim zdravstvenim delavcem za to odmeriti dovolj časa in za tovrstne stike nameniti tudi dovolj sredstev. Poglobljenega pogovora, v katerem bo zdravstveni delavec posamezniku pojasnil prednosti cepljenja in odgovoril na njegova vprašanja ali dvome, namreč ni mogoče opraviti mimogrede. "Potrebna je organizirana akcija z jasnimi navodili," opozarja sogovornica.
Pri deležu ljudi, ki so stari 80 let in več ter so že bili cepljeni s prvim odmerkom, se srednja vrednost v EU približuje 80 odstotkom, v Sloveniji pa se je ta delež v zadnjih tednih povečal le malenkostno. Trenutno je slabih 62 odstotkov. Za primerjavo: v Italiji so doslej cepili skoraj 89 odstotkov prebivalcev v tej starostni skupini, v Avstriji 80 odstotkov in na Madžarskem 71 odstotkov.
Ena od rešitev je mobilno cepljenje
Na pospeševanje cepljenja se je mogoče pripravljati z odpiranjem dodatnih cepilnih centrov, je razvidno iz majskega poročila ECDC o poteku cepljenja, prebivalce pa k tej obliki zaščite marsikje spodbujajo s komunikacijskimi kampanjami. Pri tem bo posebno pomembno spremljanje, kako prebivalci sprejemajo cepivo. Hkrati pa bo treba pripraviti strategije, kako doseči tiste skupine ali posameznike, ki s cepljenjem odlašajo ali pa imajo do njega zadržke, je dal evropskim državam vedeti ECDC. "Prav tako je bistveno doseči tiste ljudi, ki imajo težavo pri dostopu do cepilnih mest," so še opozorili v ECDC in spomnili na možnost cepljenja z mobilnimi ekipami. V zadnjem času so jo ob primeru ljudi, ki so sicer gibljivi, a nimajo možnosti prevoza do oddaljenih cepilnih mest, omenjali tudi v slovenskem zdravstvu.
Edina soseda, ki ji gre pri cepljenju v tej starostni skupini še slabše kot nam, je Hrvaška s slabo polovico cepljenih prebivalcev, ki so stari 80 let in več. Naša južna soseda je v skupini tistih držav, ki so se pri naročanju izrazito zanašale na cepivo AstraZenece. Za to je plačala visoko ceno, saj švedsko-britanski farmacevt že mesece ne izpolnjuje pogodbenih obveznosti in zamuja z dobavo.
Večina bolje poskrbela za dobave
Tudi slovenske oblasti se pri nakupu cepiva niso izkazale, saj v primeru cepiv Pfizerja in Moderne niso zagotovile vseh razpoložljivih količin. Manjše število odmerkov kot Slovenija so ob upoštevanju števila prebivalcev po podatkih ECDC - poleg Hrvaške - prejeli le v Bolgariji, Latviji, na Češkem in Slovaškem. Naj spomnimo, da je bila Slovenija sprva med državami z najhitrejšim tempom protikoronskega cepljenja, še nedavno pa se je gibala okoli evropskega povprečja.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
