Iskratel, ki je bil leta 2016 neuspešen na Darsovem razpisu za projekt elektronskega cestninjenja, od upravljavca avtocest zdaj s tožbo terja 17,7 milijona evrov. Glavni direktor Iskratela Željko Puljić je prepričan, da je Dars zlorabil postopek izbire izvajalca, z aneksi pa je posel po njegovih besedah danes bistveno drugačen od razpisanega.
Iskratel je bil leta 2016 skupaj s slovaškim partnerjem SkyToll in ponudbo v vrednosti 110 milijonov evrov z DDV drugi najugodnejši ponudnik na razpisu za gradnjo sistema elektronskega cestninjenja za tovorna vozila. Dars je tedaj izbral konzorcij podjetij Telekom Slovenije in norveške družbe Q-Free, ki je oddal ponudbo v vrednosti 99,9 milijona evrov z DDV.
Puljić je prepričan, da je bil postopek izbire Darsa in tudi državne revizijske komisije zlorabljen. "Bil je nedopustno spremenjen, nepravilno in nezakonito izveden ter je bistveno posegel v izhodiščni razpis," je na današnji tiskovni konferenci v Ljubljani poudaril Puljić. Zato bodo premislili tudi o kazenskih ovadbah.
94
milijonov evrov znaša danes pogodbena cena Telekoma Slovenije in norveške družbe Q-Free
Dars očitke zavrača
V Darsu so očitke Iskratela zavrnili in poudarili, da so v vseh fazah postopka ravnali zakonito in skladno s predpisi o javnem naročanju: "Dars je ravnal skrbno in že v fazi priprave javnega naročila glede na zahtevnost predmeta pogodbe in glede na njeno trajanje predvidel, da bo pogodbo v času njene veljavnosti treba spreminjati," so pojasnili. Od objave razpisa v letu 2015 je bil odprt nov odsek podravske avtoceste Draženci-Gruškovje, ki ga je bilo treba opremiti in vključiti v sistem DarsGo ter to urediti z aneksom. "V času veljavnosti so se spremenili predpisi, ki urejajo cestninjenje, zaradi česar je bilo treba prilagoditi sistem, kar je med drugim povzročilo podaljšanje rokov. Vse to je bilo urejeno z aneksom," so pojasnili.
Pri Darsu še menijo, da so ravnali gospodarno. Ponudba podjetij Iskratel in SkyToll je bila namreč za 10,1 milijona evrov višja od ponudbe izbranega izvajalca, osnovna pogodbena cena pa se do danes ni povišala za več kot 3,5 milijona evrov na 94,07 milijona evrov, kar je še vedno bistveno nižje od Iskratelove ponudbe.