Urška Mlinarič
Pogrešana deklica, ki so jo našli mrtvo v reki Dragonji, je zadnja žrtev poskusa prehajanja slovenske meje. Kako dolgo še?
Desetletna kurdska deklica, ki se je utopila v reki Dragonji, je druga smrtna žrtev, ki jo je v zgolj enem tednu terjalo prečkanje hrvaško-slovenske meje. Le nekaj dni pred njo je zaradi podhladitve v dolini Dragonje umrl 31-letni državljan Bangladeša. Oba sta, so prepričani v nevladni organizaciji Infokolpa in Pravno-informacijskem centru (PIC), žrtvi azilne politike EU in držav članic. "Politika EU na tem področju ne preprečuje migracij, ampak ljudi sili izbirati čedalje bolj tvegane poti," je jasna Urša Regvar iz PIC, ki dodaja, da niso nevladne organizacije ali posamezniki "zaslužni", da ljudje prihajajo v Evropo. "Ljudi je k temu prisilila situacija v izvorni državi, bodisi tam divja vojna in bežijo za življenje bodisi so razmere takšne, da jim ne omogočajo preživetja."
Po podatkih policije, ki, kot poudarja, nima uradnih evidenc, je pri nezakonitem prečkanju naše meje od leta 2014 umrlo 21 prebežnikov. A številka je še nekoliko višja, če dodamo podatke Missing migrants project. Za posledicami vremenskih razmer, zaradi pomanjkanja zdravstvene oskrbe, utopitve, neprimernih razmer pri prevozu in posledično tudi prometnih nesreč naj bi v tem času življenje na slovenskih tleh izgubilo 28 prebežnikov. Po celotni evropski celini pa je umrlo ali je pogrešanih 752 oseb.
Potiskanje čez meje EU
Da bi preprečili nadaljnje smrti in kršenje človekovih pravic bi, po besedah Regvarjeve, Slovenija morala takoj nehati izvajati prisilna vračanja, tako imenovani pushback prebežnikov na Hrvaško, ki zaradi nasilja hrvaških policistov in verižnega vračanja v BiH zanje ni varna država. "Po našem prepričanju je sporazum s hrvaško o vračanju prebežnikov v nasprotju z evropsko zakonodajo in slovensko ustavo, saj prebežnikom krši pravico do dostopa do azilnega postopka. Sporazum namreč omogoča, da se osebe, ki so v Slovenijo vstopile na nezakonit način iz Hrvaške, oblastem sosednje države izroči po skrajšanem postopku, v 72 urah. Pri tem oseba v postopku nima možnosti pritožbe ne dostopa do pravne pomoči, s čimer ji je neposredno kršena pravica do pritožbe. Če bi vlada prenehala z prisilnimi vračanji, potem teh oseb ne bi bilo strah poiskati pomoči policije in zaprositi za mednarodno zaščito," pravi.
Smrt zaradi nečloveške politike
Protestival je sinoči na Prešernovem trgu organiziral prižig lučk v spomin na tragično preminulo desetletno kurdsko deklico, ki je utonila, potem ko je minuli teden padla z materinih ramen v deročo in hladno Dragonjo. In tudi v spomin na 31-letnega državljana Bangladeša, ki je nekaj dni pred tem umrl zaradi podhladitve v dolini Dragonje. "Nista umrla zaradi reke in zmrzali, ampak zaradi nečloveške politike, ki ljudem najprej uniči prihodnost, potem pa postavlja rezilne žice, ograje in jim odreka pravico do azila, da jim ne bi uspelo najti poti v človeka vredno življenje," so zapisali v facebook vabilu na prižig svečk.
Dodaja še, da bi jim Slovenija morala omogočiti varen in legalen prehod, morala bi biti solidarna z drugimi državami članicami in pripravljena prevzeti več prosilcev za azil v programu realokacije, pa tudi spremeniti zakonodajo, ki bi omogočila sprejem ljudi na podlagi humanitarnega vizuma.
Infokolpa: Nehumano ravnanje in nepotrebne žrtve
Tudi Jošt Žagar iz Infokolpe, ki že leta spremlja dogajanje na Kolpi (reka je tudi že terjala nekaj smrti prebežnikov), prav tako meni, da prihaja do nepotrebnih žrtev in nehumanega ravnanja, ker EU ni pripravljena sprejeti ukrepov za bolj urejeno prečkanje meje. "Ograje in rezilne žice je uvedla vlada Mira Cerarja, politiko, ki je neprijazna do ljudi, ki bežijo pred vojnami ali revščino, pa so, vključno s prisilnimi vračanji, od takrat podpirale vse vlade." Sprememba tovrstne politike, sta si enotna Regvarjeva in Žagar, bi bila nujna. "Oblikovati bi bilo treba humanitarne koridorje, za tiste, ki so že v Evropi, oblikovati socialne programe integracije in jim zagotoviti pravice, v državah, od koder bežijo, pa zagnati razvojne programe." Tako Žagar, ki spomni, da so številne države članice, med njimi tudi Slovenija, v okviru Nata zaslužne za številne vojne v državah, od koder ljudje bežijo že leta. Regvarjeva pa opozori, da tudi nov pakt o migracijah, ki ga snuje EU, izkazuje težnje, da bi se o prošnjah za mednarodno zaščito odločalo zunaj meja EU in na ta način ljudem onemogočalo, da bi prišli v EU. Da Slovenija pod sedanjo vlado nima namena humanizirati ravnanja s prebežniki, dokazujejo številne izjave najvišjih vladnih predstavnikov, ki se že dlje časa zavzemajo za neprodušno zaprtje meje. Ne le s spremembo zakonodaje in ograjami, ki naj bi jih financirali z evropskimi sredstvi, temveč tudi, kot je nedavno dejal notranji minister Aleš Hojs, z nadzorom meje z droni in video nadzorom.
V enajstih mesecih leta 2021 je bilo po podatkih policije zabeleženih 9158 ilegalnih prehodov meje, to je 35,1 odstotka manj kot v istem obdobju lani.
Največ je bilo državljanov Afganistana, Pakistana in Bangladeša, ki predstavljajo več kot polovico vseh.
Sosednjim državam so vrnili 3768 tujcev, 3645 na Hrvaško.
A tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina, ki je na ustavno sodišče vložil pobudo za presojo omenjenega sporazuma s Hrvaško, opozarja, da oblastne organe k zakonitemu in humanemu ravnanju z ljudmi zavezuje vrsta mednarodnih in domačih pravnih dokumentov s področja človekovih pravic. "In če se to ne upošteva, so žrtve najranljivejši, v tem primeru otrok," spomni na tragično preminulo kurdsko deklico. Zato "kot družba ne smemo privoliti v normalizacijo kolektivnih izgonov oseb, ki uporabljajo iregularne poti pri iskanju zaščite". Od EU pričakuje, da bo oblikovala boljšo skupno politiko o azilu, mednarodni in začasni zaščiti ter dosledno spoštovala načela nevračanja.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
