DeSUS ima ključ v rokah na več frontah: Odprava "napake" ali razpust parlamenta?

Žana Vertačnik
26.04.2021 16:38
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Vodja poslancev DeSUS Franc Jurša.
Robert Balen

"To je bil znak gospodu Zdravku Počivalšku, da ni tako močan gospodarski minister," začasna predsednica DeSUS Brigita Čokl skopo odgovarja na vprašanje, kako interpretirati zadnja ravnanja poslancev te stranke. Kot smo poročali, je trojica Franc JuršaBranko Simonovič in Ivan Hršak v petek glasovala proti vladnemu zakonskemu predlogu o združitvi osmih regulatorjev v dve agenciji. Manjšinska koalicija, ki je na glasove upokojenskih poslancev računala, je uspela zbrati zgolj 42 glasov. "Enostavno smo glasovali vsak po svoji vesti," nam je dejal Simonovič in pojasnil, da bodo tudi v prihodnje vsako stvar, ki bo na mizi, presojali posebej.

Prognoza, da poslanci DeSUS s to potezo napovedujejo opozicijsko držo, se v političnih kuloarjih ne zdi realna. Ne izključujejo pa naši sogovorniki možnosti, da bi SDS, SMC in NSi po tem vzorcu po neuspelem razreševanju prvega med poslanci Igorja Zorčiča in agencijah spodletelo še kaj. 

Odprava "napake" ali razpust parlamenta?

"Mislim, da je bila ta odločitev državnega zbora pomenljiva. Več kot očitno je, da v državni zbor prihajajo tudi zakonski predlogi, ki so ne samo slabi, ampak škodljivi. Ta zakon bi bil škodljiv, bil bi v nasprotju s številnimi drugimi dokumenti in raznimi evropskimi direktivami in podobno," pa je za javno televizijo včeraj ocenil Zorčič.

Prvega med poslanci v naslednjem tednu čaka še razreševanje parlamentarne zagate v zvezi z delovanjem nepovezanih poslancev v delovnih telesih. Tudi na to temo se je včeraj sestal s predsednikom države Borutom Pahorjem, ki je izrazil pripravljenost, da pomaga s posebnim sestankom."Dotaknila sva se tudi aktualne problematike razdelitve mest v delovnih telesih državnega zbora in pri tem soglasno ocenila, da gre za problematiko, ki jo morajo urediti poslanci državnega zbora sami," je Zorčič sporočil. Za javno televizijo je izrazil optimizem, da bodo v zvezi s tem vprašanjem v državnem zboru našli rešitev. A hkrati tudi: "Če se poslanci ne morejo poenotiti glede zasedbe članstev v delovnih telesih, potem se mi zdi, da je čas, da se takšen parlament razpusti. To je ena njihovih osnovnih odgovornosti."

Tudi v tem koalicijsko-opozicijskem sporu imajo ključ v rokah poslanci DeSUS. Spomnimo namreč, da je vodja poslancev Jurša že napovedoval, da bodo nekdanjemu poslanskemu kolegu Juriju Lepu "dali doto", mu omogočili članstvo v delovnih telesih in skladno s tem glasovali. Po tem, ko je Simonovič, ki je Juršo na kolegiju nadomeščal, ravnal drugače, je zdaj iz stranke slišati, da naj bi "napako" prihodnjič popravili in opoziciji omogočili potrebno večino. 

Ideje po izključevanju v DeSUS ne pojenjajo

To pa najverjetneje še ne bo pomirilo nezadovoljstva na terenu in trenj, ki v DeSUS ne potihnejo. Pred dnevi je Vestnik poročal, da so člani pomurskega pokrajinskega odbora DeSUS sprejeli sklep, s katerim izvršni odbor pozivajo, da sproži postopek za izključitev poslancev iz stranke, poleg tega so zahtevali razrešitev predsednika sveta stranke Antona Urha. Po poročanju Vestnika je predsednik pomurskega odbora Janez Kardoš pojasnil, da to zahtevajo zlasti zaradi nedemokratičnega načina vodenja sej sveta stranke, podrobnosti pa ni razkrival. Neuradno smo izvedeli, da je članstvo nezadovoljstvo izražalo zlasti nad zadnjim svetom stranke, ko je Urh že vnaprej napovedal, da morebitnega sklepa o izključitvi poslancev na dnevni red niti ne bi uvrstil. Nejevoljni naj bi bili posamezni člani tudi, ker na svetu niso sprejeli nobenega sklepa, pač pa zgolj naznanili doseženo premirje med vodstvom in poslanci. Slednje pa je, ugotavljajo naši sogovorniki s terena, v praksi vselej vprašljivo. 

Konkretnejših pojasnil, ali bo vodstvo DeSUS ugodilo nezadovoljnemu članstvu, v stranki ne dajejo. Prav tako še ni jasno, med kom bodo izbirali na junijskem volilnem kongresu. Rok za kandidature se je zaključil v soboto, najkasneje srede pa naj bi bilo jasno, kdo se bo podal v boj za predsedniško mesto. Neuradno sta v igri kandidata Ljubo Jasnič in Srečko Felix Krope. Medtem za prvim po naših informacijah stoji zlasti ljubljanski pokrajinski odbor, Krope osrednji delež podpore uživa v Podravju in Pomurju. V vrhu stranke sicer neuradno dopuščajo možnost, da se seznam še razširi, vendar potencialni tekmeci doslej znanih naj ne bi posebej ogrožali. 

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.