Glede neimenovanja evropskih delegiranih tožilcev je Dikaučič med drugim zapisal, da je njegovo ravnanje ves čas skladno s tem, kar je povedal na predstavitvi ministrske kandidature pred matičnim odborom DZ, torej, da o zakonitosti postopkov in aktov odloča sodišče, in ne minister. Meni pa, da je njegova dolžnost, da naredi vse, kar je v njegovi pristojnosti, da bo Slovenija čim prej imela tudi delegirana evropska tožilca. Prepričan je, da je k temu z objavo poziva tudi prispeval, opozicija pa da ga "nepojasnjeno obtožuje", da je v interesu ministrstva čim dlje zavlačevati.
"Ni v pristojnosti ministra soditi o zakonitosti vladnih odločitev, niti niso trditve pravne stroke, kot se navaja v interpelaciji, tiste, ki vežejo ministra, pač pa so to veljavni pravni akti te države (tudi sklepi vlade), dokler ni v zakonitem postopku pred pristojnim sodiščem ugotovljeno drugače," je navedel.
Ob tem je dodal, da je upravno sodišče šele s sodbo z dne 4. oktobra 2021 odločilo, da se majski sklep vlade odpravi in zadeva vrne vladi v ponovni postopek, pri čemer pa "o vsebinskih razlogih, zaradi katerih je bila tožba vložena, sodišče ni odločilo".
Kot pavšalne je označil navedbe, da naj bi se do imenovanja evropskih delegiranih tožilcev izognili nadzoru nad porabo evropskih sredstev, saj je pregon kaznivih dejanj v zvezi z nezakonito porabo evropskih javnih sredstev mogoč že sedaj po kazenskem zakoniku. Obenem pa ugotavlja, da neimenovanje evropskih delegiranih tožilcev ne bo zavrlo začetka učinkovitega delovanja Evropskega javnega tožilstva.
Opozicija mu očita tudi sodelovanje pri sprejemanju predpisov, s katerimi se posega v človekove pravice in temeljne svoboščine
Glede očitane odgovornosti pri odlašanju vlade pri imenovanju državnih tožilcev Dikaučič navaja, da je edina pristojnost, ki jo ima, izvedba razpisov. Trenutno sta na ministrstvu za pravosodje odprta dva razpisa za prosti mesti državnih tožilcev.
"V času mojega mandata sicer ni bil oblikovan in na vlado poslan še noben predlog imenovanja državnega tožilca, ker razpisni postopki še niso v tej fazi. Vse kandidate, ki jih vlada še ni imenovala, je vladi predlagala prejšnja ministrica," je navedel.
Očitke, da ga vodijo politični motivi in bi se moral "vladnim pritiskom in molku organa upreti" ter da sodeluje v osebni vojni predsednika vlade, je označil kot "gole navedbe brez dokazov in argumentov".
Opozicija mu očita tudi sodelovanje pri sprejemanju predpisov, s katerimi se posega v človekove pravice in temeljne svoboščine. Glede zakona o nalezljivih boleznih je pojasnil, da je zanj primarno pristojen minister za zdravje, ostali ministri pa lahko v okviru ustaljenih postopkov podajo pripombe.
Predlog novele, kot je bil sprejet na vladi 18. junija letos, pa šteje za napredek, zato obžaluje, da ni bila sprejeta.
"Pri opozarjanju na varstvo zakonitosti ostaja ministrstvo dosledno in tako bo (skladno z mojo zaprisego) delovalo tudi v prihodnje," je še navedel.
Iz interpelacije razbere, da mu očitajo, da je, še preden je bil kandidat za ministra, želel uresničiti z ustavo zagotovljeno svoboščino do dela in postati notar. "V skladu s svoboščino do dela si vsakdo, tudi oseba, ki nekoč kasneje morda postane minister, prosto izbira zaposlitev in mu je pod enakimi pogoji dostopno vsako delovno mesto," je dejal.
Vsakdo ima v skladu z ustavo tudi pravico do sodnega varstva zoper odločitve upravnih organov, zato je po njegovem mnenju popolnoma nerazumljiv očitek v interpelaciji, da je z vložitvijo pravnega sredstva zoper odločitev ministrstva prišlo do zavlačevanja postopka. V samem postopku pa sploh ni več kandidat v postopku, saj je bila njegova prijava pravnomočno zavrnjena že v fazi preizkusa prijav, je dodal.
"Kljub navedenemu sem se iz postopka odločanja o vlogi dotedanjega žalskega notarja popolnoma izločil," je še navedel Dikaučič.
Interpelacijo so v DZ septembra vložili poslanci opozicijskih LMŠ, SD, Levice, SAB in NeP.
