Dobre prakse: Pomembno je, da tudi starši vedo, kaj z otroki delamo v šoli, pravi ravnateljica

Franja Žišt Franja Žišt
29.01.2025 06:00

Ko so iskali koncept vzgojnega delovanja, so ga našli v okviru Rastoče knjige, pravi ravnateljicaOŠ Lava v Celju Marijana Kolenko.

Poslušaj
"Vemo, da si otroci ponoči in zvečer marsikaj pišejo po družbenih omrežjih in da starši nimajo ravno velikega pregleda nad tem. Posledice imamo pa v šolskih prostorih, zato smo izbrali to tematiko," ravnateljica Marijana Kolenko pove, zakaj so v eni izmed knjig razmišljali o povezanosti in odtujenosti na družbenih omrežjih.
Profimedia

Dogajanje v šolah velikokrat dobi pozornost javnosti in medijev, ko se v njih zgodi kaj slabega. Tudi v minulih dneh je bilo podobno, ko smo poročali o grožnjah z eksplozivnim sredstvom, ki da je podtaknjeno v izobraževalnih ustanovah. A v šolskem procesu se dogaja tudi veliko dobrega. Čeprav nekaj več kot 450 osnovnih šol ustvarja v istih zakonskih okvirih in pogojih, pa se da znotraj njih marsikaj narediti, pravi ravnateljica Osnovne šole Lava v Celju Marijana Kolenko. Njihova šola se je tako že pred desetletjem pridružila inovativni ideji, ki je na državnem nivoju nastala ob prehodu v novo tisočletje, gibanju Rastoča knjiga.

Vzgojni koncept in koledar odličnosti

"Idejo o Rastoči knjigi sem spremljala, odkar sem ravnateljica, to pa je že 21. leto," pravi ravnateljica, danes tudi predsednica gibanja Rastoča knjiga. Nagovorile so jo vrednote, ki jih gibanje zagovarja - od državotvornosti, ki se ji zdi izjemnega pomena, do odnosa do znanja, branja knjig, razmišljanja. "Vse to me je nagovorilo, ker se s tem tudi v šoli ukvarjamo. Ko smo v šolah pri nas iskali koncept vzgojnega delovanja, se mi je zdelo, da je ta v okviru Rastoče knjige že zelo dodelan na nekaterih področjih in da ne potrebujemo silnih drugih konceptov. Saj se že v okviru tega pogovarjamo o razvoju vrednot, o razvoju odnosa do branja, znanja, razmišljanja, samostojnosti, povezovanja, tudi do številnih kompetenc, ki jih v ozadju tega razvijamo." Ker se je koncept ujemal s šolskim prostorom tudi z učnimi načrti in drugimi projekti, ki jih imajo v šoli, so se mu priključili.

Pred desetimi leti so tako izdali prvi koledar odličnosti, mojstrstva in etike, kjer so bila zapisana vodila, ki so jih lahko sistematično vsak mesec z učenci pogledali pri razrednih urah - denimo osebnostno lastnost ali vrednoto, besedo, ki jih vodi skozi delovanje. Od takrat koledar izdajo vsako leto. Ob tem se pogovarjajo, kako otroci besede razumejo, in predvsem, kako jih lahko udejanjajo. "Pomeni, da je koledar odličnosti tisti, ki nas iz meseca v mesec usmerjeno vodi k pogovorom, k razmišljanjem z otroki in pa predvsem tudi k delovanju na teh področjih, ki si jih zastavimo," izpostavi ravnateljica. V letošnjem koledarju, kjer so poudarili osebnostne lastnosti, je tako za januar zapisan dvojec strast-vnema. "Vnema je, da komaj čakaš, da narediš neko stvar. Vnema je tudi, da naloge, ki se jih lotiš, narediš z nasmehom, pozitivno energijo, zbranostjo in koncentracijo," je ob tem zapisana misel učenca Mateja Bračuna iz petega razreda. Petošolka Pia Pirnat pa je dodala: "Zagnanost pomeni, da želiš nekaj opraviti najboljše, kar se da. Na treningih pa potrebuješ tudi strast." V februarju se bodo pogovarjali o čustveni moči in socialni inteligentnosti, v septembru, denimo, pa o radovednosti in kreativnosti.

Marijana Kolenko: "Starši ne morejo reči, da delamo v šoli nekaj drugega kot oni doma."
Rozmari Petek

Razmislek kot odziv na nasilje

Odločili so se, da bodo vsako leto izdali tudi knjigo, v kateri ujamejo razmišljanja učencev, razmišljanja zaposlenih, staršev. Knjiga je z leti rasla in sedaj na iste tematike ali pa na izbrane teme povežejo v eni knjigi razmišljanja strokovnjakov ali prepoznavnih ljudi, ki se ali ukvarjajo s področjem, ki ga vzamejo pod drobnogled, ali vplivajo na področje, da tudi oni podajo svoje razmisleke. "Vedno znova pa je v srčiki, v jedru, kako razmišljajo otroci. To je velika dodana vrednost in skozi to otroci hitreje tudi sami ponotranjijo neka delovanja," razmišlja ravnateljica. Kot že rečeno, pa so k sodelovanju povabljeni vsi, od tistih, ki delajo z otroki, do staršev.

Ideja za vodilno tematiko knjige je zelo pomembna, cilj pa je nagovoriti oziroma odpreti šibka področja v družbi, "tisto, kar mi čutimo, da bi se morali bolj in več pogovarjati, da bi morali to predstavljati širši javnosti, ne samo v naši šoli". Njihove Rastoče knjige so tako zelo vsebinsko usmerjene. Zadnja nosi naslov Barvamo človeka, knjigo iz leta 2023 so naslovili Ujeti v mreže omrežij in je nastala kot odziv na nasilje, ki se je dogajalo na strehi nakupovalnega središča v Celju, in drugih nasilnih dejanj po šolah v tistem obdobju. "Vsa so vodila k vzorcem na družbenih omrežjih. Vemo, da otroci sodelujejo v teh pojavih, da si ponoči in zvečer marsikaj pišejo po družbenih omrežjih in da starši nimajo ravno velikega pregleda nad tem. Posledice imamo pa v šolskih prostorih in zato smo izbrali to tematiko." Ob obravnavanju tematik ne obsojajo, ampak iščejo priložnosti - odprejo vprašanja, težave, poudarja ravnateljica, da je pomembno vodilo, da nikogar ne obsojajo, ne otrok ne staršev, ampak želijo krepiti mlade osebnosti, da bodo lažje znale ravnati, ko se srečajo s temi pojavi.

Lepo vzgojeni otroci

Koledar in knjigo, ki jo običajno izdajo novembra, prejmejo vse družine šolajočih otrok kot darilo pred novoletnimi prazniki. "Želimo, da knjiga absolutno živi, da jo doma prebirajo starši skupaj z otroki, saj otroci česa še ne morejo razumeti sami. Tudi v šoli delamo zdaj v januarju vsi, od prvega do devetega razreda, po tej knjigi, se pogovarjamo o aktualnih vsebinah, ki so zajete v njej." Knjiga je pozitivno sprejeta tako v družinah kot pri posameznikih in v knjižnicah, ki jim jo podarijo.

Pa učinki Rastoče knjige? "Zagotovo se poznajo tudi v tem, da imamo kar lepo vzgojene otroke. Seveda imamo veliko problemov, ampak zagotovo ima tovrstno udejstvovanje pozitiven vpliv, ker drugače tega ne bi delali. Najbolj vredno je, ko pridejo v šolo zunanji ljudje, ki naše šole ne poznajo, pa rečejo, da jim najbolj pade v oči, da otroci pozdravljajo, se pogovarjajo, so prijazni. Nekaj se pa že mora poznati. Predvsem pa je pomembno to, da tudi starši vedo, kaj z otroki delamo v šoli. Da starši ne morejo reči, da delamo v šoli nekaj drugega kot oni doma." V zadnji knjigi so denimo nagovorili vrline, "kako pomembne so še vedno", in to, kako bo mlada generacija, "če ne bo nekaterih vrlin razvila", imela celo življenje težave. "Če nimam vztrajnosti, potrpežljivosti, hvaležnosti, srčnosti, me bo to teplo vse življenje, in računamo, da nekaj iz tega naredijo doma starši, seveda nekaj mi v šoli," pojasnjuje ravnateljica o sodelovalnem konceptu.

V šoli vsako leto izdajo knjigo in koledar, ki jih vodi skozi leto v šoli in doma.
Franja Žišt

To ni delo "za zraven"

Ni še prav veliko šol, ki bi sodelovale pri Rastoči knjigi. Začele so predvsem šole na Dolenjskem, ker od tam izhaja dr. Janez Gabrijelčič, pobudnik ideje o Rastoči knjigi. "Šole delamo zelo različno. Pri nas smo se odločili, da bomo delovali res usmerjeno in sistematično, ker nam to podpira tudi sicer življenje in delo v šoli. Tega ne delamo 'za zraven', ampak je to vgrajeno v naš način delovanja v šoli," pojasnjuje sogovornica. Naslednja knjiga bo namenjena abecedi odličnosti; za vsako črko abecede bodo izbrali lastnost ali vrednoto in pisali o tem, kje so priložnosti na tem področju. Pri tem je pomembno, da združijo različne poglede na tematiko, saj "nimamo vsi enakega pogleda na recimo znanje, in je tudi prav, da obstajajo različni pogledi, tudi to je lahko velika dragocenost," sklene Marijana Kolenko.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta