Čeprav se marec zdi še daleč, bo – vmes so še zimske počitnice - kmalu tu. Prvi pomladni mesec pa bo poleg prvega pomladnega cvetja tokrat tudi mesec nacionalnega preverjanja znanja. V šolah preverjanja ob koncu šolskega leta, ko je treba zaključiti še vse ocene, povzročajo nemalo organizacijskih težav, zato je šolsko ministrstvo upoštevalo želje šolnikov po zgodnejšem nacionalnem preizkusu. Ko so objavili spremembe NPZ-jev - od preizkusa v drugi polovici marca do vnovičnega preverjanja v šestem razredu, večje teže preizkusa v devetem razredu -, ni bilo slišati veliko pomislekov – nekateri so vendarle bili - o tem, da do preverjanja morda ne bo predelana vsa snov, ki bi v posameznem razredu morala biti in bi jo lahko preverjali. Zdaj nekateri starši opažajo, da se hiti tudi v šestem razredu, da se učenje nekaterih vsebin prestavlja, da je premalo časa za utrjevanje snovi in podobno. Da torej NPZ narekuje delo v šoli, podobno kot smo lahko že večkrat slišali za končno preverjanje v devetem razredu ali za maturo. Četudi v šolah tega večinoma ne zaznavajo in pravijo, da delo teče usklajeno z učnimi načrti. Ob tem, ko vemo, da sta tako nacionalni preizkus kot matura že ustaljeni preverjanji, tovrstna testiranja hočeš nočeš zagotovo vplivajo tudi na šolsko delo. Upamo seveda, da nikoli na račun kakovosti usvojenega znanja.
Vzgoja in izobraževanje bi morala postati prioriteta
Ob predpostavki, da bo prevladala zdrava pamet in učencev ne bodo vznemirjali z nalogami, ki jim niti ne morejo biti kos, ker ustreznega znanja, da bi znanstveni oreh lahko strli, še nimajo, bo veliko pomembneje videti, kakšno znanje bodo učenci na NPZ-jih sploh pokazali. Kar je pravzaprav smisel preverjanj – da vidimo, kje smo. Po petih mednarodnih primerjavah znanja, ki so pokazale skrb vzbujajoče trende, da znanje pri vseh predmetih in pri različnih starostih otrok upada, in ko to, da učenci danes znajo manj kot pred desetletjem, vedo v šolah povedati že zgolj po občutku, bodo rezultati NPZ-jev še toliko bolj zgovorni in dragoceni. Če jih bo kdo želel preučiti. Vrsto let smo namreč lahko poslušali direktorja Državnega izpitnega centra, ki je razlagal, koliko podatkov, da imajo po preverjanih, pa nikogar ne zanimajo. Kdor bo želel, bo torej lahko videl, kako se je znanje utrdilo, "usedlo" v glave nadobudne mladine. Najbrž posebnih presenečenj ne bo, z utrjevanjem imamo namreč težave. Ni treba niti hiteti zaradi kateregakoli preverjanja že, za poglabljanje znanja v šolah zmanjkuje časa tudi sicer, priznavajo in tudi opozarjajo ravnatelji. Nedavni rezultati Timss pa so denimo pokazali, da ima pri nas samo 13 odstotkov otrok učitelje, ki poudarjajo uporabo znanstvenega koncepta za razlago opazovanega pojava, v Angliji na primer je takih 70 odstotkov učiteljev. Z drugimi besedami, veliko imamo rezerv tudi pri samih pristopih k poučevanju. Na drugo stran, k delu za šolo in domače naloge se sploh ne bomo spuščali.
Še veliko prej, kot se bo začelo nacionalno preverjanje znanja, pa bosta vzgoja in izobraževanje morala postati eno ključnih in prioritetnih področij predvsem za politiko. Ne le zaradi skrb vzbujajočih rezultatov, ampak tudi v luči večje človečnosti.