Zakon o dolgotrajni oskrbi je prejšnji teden dobil zeleno luč za nadaljnjo obravnavo v državnem zboru, a bojazni starejših in invalidov, da bodo ostali brez nekaterih dosedanjih pravic in bodo v slabšem položaju, kot so zdaj, ostajajo. Veliko vprašanj je predvsem okoli tega, kaj bo z dodatkom za pomoč in postrežbo.
Zpiz za dodatek lani namenil 89 milijonov
Po podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) so septembra dodatek za pomoč in postrežbo nakazali 33.436 ljudem. Izplačan je bil v treh različnih višinah. Tretjina jih je prejela višji dodatek, torej 300 evrov, slabi dve tretjini nižjega, 150 evrov, le 2,5 odstotka vseh pa najvišjega, ki znaša 430 evrov. Do slednjega so upravičeni najtežje prizadeti, ki potrebujejo 24-urni nadzor svojcev in obvezno strokovno pomoč. Do dodatka za pomoč in postrežbo (lani je bilo zanj namenjenih 89 milijonov evrov) so upravičeni upokojenci, ki potrebujejo pomoč druge osebe pri opravljanju osnovnih življenjskih potreb, nepokretni, ki so zaposleni ali opravljajo dejavnost, primerno njihovim zmožnostim, slepi in slabovidni, ki so zaposleni ali opravljajo dejavnost, in slepi, ki so zdravstveno zavarovani po drugem zavarovancu ali upokojencu.
Spomnimo, prav slepe in slabovidne najbolj skrbi, da bodo zaradi sprememb na slabšem. Oktobra so v državni zbor prinesli 13.683 podpisov v podporo peticiji proti krčenju svojih pravic in opozorili, da so na ta dodatek vezane tudi druge pravice, kot so dohodninska olajšava, oprostitve cestnine, plačila RTV-prispevka, plačila davka na motorna vozila. Slepi, ki so mlajši od 18 let in danes dobivajo dodatek, pa do dolgotrajne oskrbe sploh ne bodo upravičeni. "Poslancem smo želeli pojasniti, zakaj je odvzem dodatka za pomoč in postrežbo, kot je to predlagano v zakonu o dolgotrajni oskrbi, popolnoma nesprejemljiv za nas," pravi Tomaž Wraber, nekdanji predsednik Zveze slepih in slabovidnih Slovenije.
Po novem pet denarnih prejemkov
Vlada je namreč predvidela, da bi se pravice iz zakona o dolgotrajni oskrbi začele izvajati postopno z julijem 2022, v celoti pa julija 2024. V skladu s tem bi dolgotrajno oskrbo do leta 2024 financirali iz več virov; v blagajno za dolgotrajno oskrbo bi prenesli sredstva, ki so v ta namen že zdaj zbrana v zdravstveni blagajni (3,8 odstotka) ter pokojninski, torej dodatek za pomoč in postrežbo (2,2 odstotka). Kar bo manjkajočih sredstev, pa bo do leta 2025 primaknil državni proračun. Novo zavarovanje za dolgotrajno oskrbo naj bi po predlogu zakona namreč uvedli šele julija 2024, s posebnim zakonom.
430 evrov dodatka zdaj dobivajo slepi, 300 evrov pa slabovidni.
33.436 ljudem skupaj je bil septembra izplačan dodatek za pomoč in postrežbo.
430 evrov prejeme 2,5 odstotka upravičencev.
300 evrov je prejela tretjina upravičencev.
150 evrov sta prejeli dve tretjini upravičencev.
In kaj pravijo na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki skrbi tudi za invalide? "Pri pripravi predloga zakona o dolgotrajni oskrbi, katerega nosilec je sicer ministrstvo za zdravje, smo aktivno sodelovali s stališčem, da predlog zakona ne sme ožiti obstoječega obsega pravic. Menimo, da obstoječe rešitve in predlogi v predlogu zakona ohranjajo obseg pravic ranljivih skupin. Vseskozi se zavzemamo in se bomo tudi v nadaljevanju postopka obravnave zakona o dolgotrajni oskrbi za oblikovanje politik in ukrepov, ki v ospredje postavljajo ranljive skupine."
Tudi po predlogu o dolgotrajni oskrbi lahko posameznik izbere denarni prejemek. Višina pa bo odvisna od tega. koliko pomoči bo potreboval oziroma v katero kategorijo bo razvrščen. V prvi bi dobil 89 evrov na mesec, v drugi 179, v tretji 268, v četrti 357 in v peti 491 evrov. Ob tem bi mu pripadala še pravica do sofinanciranja storitev e-oskrbe v višini 150 evrov na leto in pravica do storitev za krepitev ter ohranjanje samostojnosti, ki na leto znaša 348 evrov v prvi kategoriji, 696 v drugi, 1392 v tretji, 870 v četrti in 696 v peti kategoriji dolgotrajne oskrbe.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
