Dvomov ni več: Brglez bo kandidiral za predsednika, SD si želi širše podpore koalicije

L. M.
14.09.2022 20:19

Predsedstvo SD bo predvidoma jutri zvečer razpravljalo o predsedniški kandidaturi Milana Brgleza, je potrdila predsednica SD Tanja Fajon. SD bo tako prva vladna stranka, ki bo imela svojega predsedniškega kandidata.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Evropski poslanec SD Milan Brglez bo kandidiral za predsednika republike.
Robert Balen

Da se bo evroposlanec SD Milan Brglez podal v predsedniško tekmo oziroma da je že pristal na kandidaturo za predsednika republike, se je namigovalo že od začetka tedna. Čeprav je Brglez še pred nekaj tedni zavračal možnost, da bi kandidiral na predsedniških volitvah, dvomov o tem, da se podaja v predsedniško tekmo, ni več. Predsedstvo SD bo njegovo predsedniško kandidaturo predvidoma potrjevalo jutri zvečer, je za Večer potrdila predsednica SD Tanja Fajon. Iz stranke so ob tem sporočili, da je Brglez izrazil pripravljenost, da bi se kot kandidat SD potegoval za mesto predsednika države.

Bo evropskega poslanca SD podprla celotna koalicija?

Brglez si pri svoji predsedniški kandidaturi želi širše koalicijske podpore. Fajon je o tem že govorila s prvakom Gibanja Svoboda Robertom Golobom in koordinatorjem Levice Luko Mescem. "Seveda je na njih, da se zdaj odločijo o tem, bomo pa v SD zelo veseli širše koalicijske podpore," je poudarila Fajon. Koalicijski partnerji se bodo jutri sestali na koalicijskem vrhu na Brdu pri Kranju, kjer bodo razpravljali predvsem o novih ukrepih za blaženje draginje in inflacije. Da bi sklenili dogovor o predsedniških volitvah oziroma o skupnem predsedniškem kandidatu, pa ne gre pričakovati, saj bo svet Gibanja Svoboda šele po zaključku koalicijskega vrha razpravljal, katerega kandidata, če sploh, bodo na predsedniških volitvah podprli po umiku Marte Kos.

Slednja je včeraj odstopila tudi s položaja podpredsednice Gibanja Svoboda, ob tem pa so se spet okrepile špekulacije, da naj bi njen izstop iz predsedniške tekme zahteval Golob. Ta je do zdaj zatrjeval, da se je Kos umaknila iz osebnih razlogov. Ali bodo v Gibanju Svoboda podprli Brgleza, še ni jasno. Golob je sicer zadnje dogajanje komentiral z besedami, da "najava nekaterih novih kandidatov odpira zanimive možnosti". Na vprašanje, ali bi ta možnost lahko bil Brglez, pa je odgovoril le, da je "tudi on nov kandidat". Prav tako še ni znano, ali bodo ponudbo SD sprejeli v Levici, kjer so sklenili, da gredo na predsedniške volitve s svojim kandidatom, ki bo zastopal njihove vrednote. Evidentiranje kandidatov v Levici še poteka, največ možnosti naj bi imel vodja strankine poslanske skupine Matej. T. Vatovec.

Prva vladna stranka s svojim predsedniškim kandidatom

Iz Gibanja Svoboda naj bi sicer prihajali namigi, da bi se moral Brglez v primeru njihove podpore pri predsedniški kandidaturi odpovedati mandatu evropskega poslanca. Fajon ocenjuje, da bi bilo to nepotrebno. "Tudi jaz sem bila nekoč v tej vlogi. On lahko mirno dela kampanjo, to je povsem običajna praksa. Absolutno podpiram to, da ostane evropski poslanec," je poudarila Fajon. SD bo s potrditvijo Brglezove kandidature postala prva koalicijska stranka, ki bo na predsedniških volitvah imela svojega kandidata.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta