Prvi odmevnejši primer odložitve odpadnega blata iz čistilnih naprav se je pripetil 23. oktobra lani, in sicer na Krasu, na zasebnem zemljišču med Divačo in Kozino. Na to je opozoril lastnik zemljišča, na katerem se je znašlo za kakih deset tovornjakov smrdečega blata, ki je po dežju pričelo pronicati skozi kraška tla. Primer so inšpektorji in policisti raziskali in odkrili podjetje, ki je "poskrbelo" za odvoz blata. A podjetje ML Surovine naj bi bilo prejelo za prevzem blata okoli 48.000 evrov, globa pa je nanesla 32.000 evrov. Računica se torej izide, sploh če te ne dobijo vsakič. Istočasno se je pojavilo še eno odlagališče v bližnji Loki. Po izračunih inšpektorjev naj bi bilo oktobra lani ob avtocesti med Divačo in Kozino odloženih okoli 200 ton odpadnega blata. Okoli 40 kubičnih metrov odpadnega blata se je februarja letos pojavilo v ljubljanskih Sneberjah ob reki Savi, zadevo raziskuje policija. Podobnih primerov je še več, pred štirimi tedni so podobno odlagališče odpadnega komunalnega blata odkrili v Dramljah. Tudi primer iz Pivole je še neraziskan, jasno pa je, da bo okoljska škoda ogromna in sanacija draga.
"Ponekod v Sloveniji je na komunalne čistilne naprave priklopljena še industrija"
Odpadno blato iz čistilnih naprav je postalo velika težava upravljavcev čistilnih naprav z zaporo Madžarske za uvoz tega blata leta 2019. Cene prevzema so se dvignile za približno štirikrat, saj Slovenija svojih kapacitet za sežig ali monosežig (gre za sežigalnice, ki so namenjene prav sežiganju odpadnega komunalnega blata) nima. Danes stane odvoz tone odpadnega blata okoli 240 evrov, samo mariborska čistilna naprava "pridela" letno 13.000 ton blata.
Jaka Krajnc iz društva Ekologi brez meja, poudari, da so sheme ravnanja z odpadnim blatom v evropskih državah različne, Slovenija pa izstopa predvsem po - neravnanju z odpadnim blatom. Slovenija po podatkih Eurostata nekaj manj kot 40 odstotkov blata iz čistilnih naprav sežge (večino v tujini), preostanek pa je v Eurostatovih evidencah zabeležen kot "ostalo". Torej ne vemo prav, kaj se z njim zgodi. Veliko držav večino blata kompostira in nato uporabi. "To je najboljši način za ravnanje z blatom, je pa pomembno, kakšna je vhodna surovina. V Sloveniji komunalni delavci poročajo o raznih vrstah neustreznih odpadkov, ki se znajdejo v čistilni napravi - od drog do zdravil in podobnega. Tako kontaminirano blato je težko znova uporabiti, sploh pa je ponekod v Sloveniji na komunalne čistilne naprave priklopljena še industrija," pravi Krajnc. Slovenija je tudi na seznam ukrepov, zabeleženih v načrtu okrevanja po epidemiji, uvrstila sežigalnico odpadnega blata, a ker taka sežigalnica ne ustreza principom krožnega gospodarstva, je komisija to idejo zavrnila, doda Krajnc, ki meni, da je legitimna odločitev tudi izvoz blata, a pomembno je, da država ve, kako dolgoročno rešiti sistem obvladovanja teh odpadkov.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
