Epidemija je premešala štrene študentskih življenj

Šolanje je pomemben del življenja mladih, a ni edini. Na njihova življenja bistveno vplivajo tudi prostočasne aktivnosti, preko katerih sklepajo nova prijateljstva in gradijo odnose, študentsko delo, s katerim pridobijo delovne izkušnje in denar za preživetje, in prostor bivanja. Že tako zahtevno pot do osamosvojitve je epidemija otežila in predrugačila.

Okrnjene zabave in prostočasne aktivnosti

Prvi val. Študent (takrat) prvega letnika mariborske filozofske fakultete. "Zbirali smo se v parku na klopi, nekdo od družbe je odšel na Petrol po kavo ali pa smo se dobili pri kom doma. Družili smo se eni in isti, tako da smo bili v mehurčku. Igrali smo igre na internetu, kupili smo si spletno verzijo monopolija," se začetka študija spominja študent (zdaj) drugega letnika mariborske filozofske fakultete. "Spoznavanje s sošolci je bilo oteženo in omejeno na pogovore, povezane s študijem. Letos smo se bolje spoznali, a pri ponovnem prehodu na daljavo se je stik spet ohladil. Sam imam krog prijateljev od prej," pove. Sodeč po objavah na družbenih omrežjih, so se mladi zbirali kljub omejitvam, a večinoma doma.

Živa Kreft je lansko leto v Londonu zaključila dodiplomski študij psihologije, zdaj opravlja pripravništvo s področja poslovnega svetovanja v Ljubljani. Prejšnje študijsko leto so bili ukrepi v Angliji primerljivi s slovenskimi, določena obdobja so bili še hujši, pravi. "Študij je potekal le virtualno. Ker je bilo vse na daljavo in se je kar nekaj mojih prijateljic odločilo ostati doma, je to močno vplivalo tudi na moje socialno življenje. Letos je tega manj, fakultete so odprte, a večinoma izvajajo študij hibridno," navaja sogovornica. Tudi študentje v Angliji so se večinoma zabavali doma ali na vikendih. "Občasno smo zahajali tudi v lokale, ki so bili kljub pravilom odprti tudi po 22. uri," pove. Študentsko življenje pred epidemijo in danes je skoraj kot dan in noč, je dejala. "Pozitivno je to, da se je povečala fleksibilnost glede študija, največji minus pa je pomanjkanje osebnega stika - tako akademskega kot socialnega," je komentirala.

Epidemija in ukrepi za zmanjševanje socialnih stikov so močno vplivali na izvajanje aktivnosti študentskih organizacij, kljub dejstvu, da večjih dogodkov v živo večino leta 2021 ni bilo mogoče izvajati, so mnoge aktivnosti vseeno potekale. Študentske organizacije so na daljavo organizirale šahovski tečaj, tečaje s področja kriptovalut, javnega nastopanja, podjetništva, potopisne večere, kuharske delavnice. Po sprostitvi ukrepov so nekaj dogodkov vendarle organizirale v živo - od športnih dogodkov v Ljubljani, mariborske študentske delovne brigade in tradicionalnih študentskih dogodkov, kot je Prvi študentski torek, do izletov v tujino, odbojke na mivki in festivala učilnih umetnikov na Primorskem. Prostočasne aktivnosti v večjih študijskih mestih so zbrane na spletnih straneh posameznih študentskih organizacij, je povedal Marko Ruperčič iz Študentske organizacije Slovenije.

Delo in pravice

V času prvega vala epidemije se je nabor študentskih del drastično zmanjšal, so opozorili v ŠOS-u, a z odprtjem gospodarstva se situacija izboljšuje. Študentsko delo mladim omogoča prvi stik s trgom dela in nabiranje prvih delovnih izkušenj, veliko mladih ravno na podlagi tudi teh izkušenj dobi svojo prvo zaposlitev. A pri opravljanju dela se soočajo tudi s težavami. Ena izmed večjih, ki jo izpostavi predsednica Sindikata Mladi plus Tea Jarc, je nepoznavanje delavskih pravic, zaradi česar so pogosteje žrtve kršitev. Pogosto gre za premalo izplačan znesek ali za neplačilo, študentsko delo nemalokrat nadomešča redne zaposlitve, pogosto je tudi neplačano uvajanje, opažajo v sindikatu. "Mladi so kršitve velikokrat pripravljeni spregledati, saj potrebujejo denar, ki jim omogoča preživetje," pove Jarčeva. Sindikat svetuje, da so mladi ob iskanju študentskega dela pozorni na minimalno urno postavko, ki trenutno ne sme biti manjša od 6,17 evra bruto. Prav tako naj pred sprejemom dela poizvedo, kakšne izkušnje (z delodajalcem) imajo drugi. Preverijo naj tudi, ali študentsko delo vsebuje elemente delovnega razmerja. Kršenje zakonodaje, ki se sankcionira z globo, je tudi brezplačno uvajanje. Jarčeva vsem mladim, ki opravljajo študentsko delo, svetuje včlanitev v sindikat. To prinaša brezplačno pravno pomoč in zastopanje, člani pa lahko aktivno sooblikujejo politiko sindikata in izboljšajo položaj mladih.

Draga stanovanja

Čas korone je za študentsko stanovanjsko problematiko predstavljal negotovost. Študentje namreč niso vedeli, kaj jih čaka, tisti, ki so živeli v študentskih domovih, so se morali izseliti in so bili prepuščeni sami sebi, razlaga Ruperčič. Študenti, ki so bivali na trgu, so se znašli v še slabši situaciji, saj niso bili upravičeni do vračila mesečnih najemnin, četudi v krajih študija (zaradi omejevanja gibanja) niso mogli ali smeli bivati," opozarjajo v ŠOS-u.Tudi pred začetkom študijskega leta 2020/21 mnogi niso vedeli, ali bo študij potekal v živo ali na daljavo, zato so bili v negotovosti, ali je smiselno najeti stanovanje ali pa ostati doma. Strah je bil upravičen. V študentskih organizacijah so zato pred pričetkom tega študijskega leta pozivali, naj se študij v živo obdrži za čim daljši možen čas.

Sogovornica Živa je svojo trenutno stanovanjsko situacijo opisala z "draga" in verjetno bi se veliko mladih, ki bivajo v najemniških stanovanjih, strinjalo z njo. Stanje na najemnem trgu se je namreč v zadnjih letih močno poslabšalo. Krepi se sektor najemodajalcev, ki so stanovanja kupili kot investicijo in na področje vnašajo logiko profita, študentje pa se na trgu soočajo z vse večjo konkurenco, razlaga Klemen Ploštajner iz Najemniškega SOS. "Soočajo se z vse večjimi stiskami v obliki visokih cen, slabe kakovosti stanovanj, predvsem pa izjemne negotovosti, ki izhaja ali iz sivega najema ali pa kratkoročnih pogodb (za enajst mesecev)," pojasni Ploštajner. Raziskava Najemniškega SOS iz leta 2019, ki je zajela študente ljubljanske univerze, je pokazala, da tržnim najemnikom plačevanje predstavlja največje breme, živijo v prenaseljenih stanovanjih, kakovost stanovanj je slaba, pogodbe kratke in negotove, pri plačevanju pa se morajo močno zanašati na svoje starše in na lastno delo.

Začasnost ni izgovor za slabe pogoje

Ploštajner bodočim najemnikom svetuje, naj ne pristajajo na idejo začasnega in negotovega bivanja. "Stanovanja morajo biti primerna in varna, bivanje v njih pa gotovo in stabilno. Najemniki se morajo zavedati lastnih pravic, med katerimi je osrednja pravica do varnega, dostojnega in kakovostnega doma. Ker pa to ni samoumevno in ker država ne zagotavlja pogojev za uresničevanje te pravice, je naloga nas samih, da si jih izborimo nazaj," izpostavlja Ploštajner. "Trenutno je moč najemodajalcev v primerjavi z najemniki ogromna, ker imajo informacije, ker najemniki ne poznamo stanovanjske zakonodaje, ker se bojimo za streho nad glavo in ker nas država ne ščiti. Skrajni čas je, da začnemo spreminjati razmerja moči prek lastnega delovanja," razmišlja. Najemniki naj pogodbo natančno preberejo in preverijo, ali je skladna z zakonodajo, pri čemer si lahko pomagajo z nasveti na strani Najemniški SOS. Ob kršitvah je nanje treba opozoriti najemodajalca.

Najemna pogodba najemnike ščiti pred samovoljo lastnika, opozarja Ploštajner in dodaja, da je ključno organiziranje. Država mora graditi stanovanja in regulirati trg, občine morajo zagotoviti zemljišča in zagotoviti pravno pomoč najemnikom, izpostavi in doda, da naj težav ne skrivajo, ampak jih delijo s prijatelji, znanci in javnostjo. Le tako bomo kot družba spoznali, da je stanovanjska problematika pereča in vsesplošna. In ti pogovori bodo lahko postali podlaga za organiziranje, razmišlja Ploštajner. "Drugačen sistem je nujen. Individualnih rešitev ni. Gre za skupno, predvsem pa temeljno politično vprašanje: kako hočemo, da naša družba deluje? Ali želimo, da daje prednost profitu ali varnemu, dostojnemu domu?" sklene.