Bruselj je zvišal napoved gospodarske rasti za letos. V območju evra naj bi znašala 0,9 odstotka, v celotni EU pa 0,8 odstotka, so v zimski napovedi objavili pri Evropski komisiji.
Evropsko gospodarstvo se bo tako izognilo recesiji, ki se je kot verjetna omenjala lansko jesen. Inflacija se umirja. Skoraj leto dni po tistem, ko je Rusija sprožila vojaško agresijo na Ukrajino, je evropsko gospodarstvo v novo leto vstopilo v boljšem položaju, kot je bilo pričakovati glede na novembrsko gospodarsko napoved.
V jesenski napovedi je bila za obe območji: evrsko in EU, predvidena 0,3-odstotna rast. Za prihodnje leto jo je ohranila pri 1,6 odstotka za EU ter pri 1,5 odstotka za območje evra.
Ocena lanske gopodarske rasti v Sloveniji popravljena navzdol
Za Slovenijo je Evropska komisija zvišala napoved gospodarske rasti z 0,8 odstotka na odstotek, za prihodnje leto pa z 1,7 odstotka na dva odstotka. Za inflacijo pričakuje, da se bo letos umirila nekoliko bolj od pričakovanj iz lanske jeseni, in sicer naj bi dosegla 6,1 odstotka namesto prej pričakovanih 6,5 odstotka.
Je pa Evropska komisija znižala pričakovanja za lansko gospodarsko rast Slovenije. Namesto za 6,2 odstotka, kar je napovedala novembra lani, naj bi se obseg bruto domačega proizvoda povečal za 5,1 odstotka. Slovenski statistični urad bo podatke o gospodarski rasti v letu 2022 razkril v torek.
Kot so zapisali v Bruslju, se je v prvih treh četrtletjih lani zasebna potrošnja močno povečala, rasle so tudi naložbe. Uvoz se je povečeval hitreje od izvoza. Nato pa se je gospodarstvo v tretjem lanskem četrtletju skrčilo. Podatki o gospodarskem razpoloženju kažejo, da bi se v zadnjem četrtletju ta trend lahko obrnil. Zaposlenost je medtem ostala robustna.
Pričakovanja za letos so pogojena z negotovostjo in zaostrovanjem finančnih pogojev. Medtem ko bo zasebna potrošnja po napovedih letos skromna, bo zaposlenost ostala na visoki ravni, rast plač se bo nadaljevala. Rasle bodo naložbe, podpirale jih bodo zlasti javne naložbe. Rast izvoza se bo pospešila, a bo močan ostal tudi uvoz.
Inflacija je bila v zadnjem četrtletju leta 2022 nekoliko nižja kot v predhodnem četrtletju. Zniževal jo je padec cen energentov, poganjale pa so jo višje cene industrijskega blaga ter hrane in storitev. Inflacija naj bi tako v letu 2022 dosegla 9,3 odstotka, kar je 0,1 odstotne točke več, kot je komisija napovedala v jesenski napovedi.
Za letos je komisija napoved inflacije znižala na 6,1 odstotka, za leto 2024 pa pustila nespremenjeno pri 3,5 odstotka. Ob tem pa bo po njenih napovedih osnovna inflacija, ki ne upošteva cen energentov in hrane, ostala povišana zaradi splošne rasti cen in plač.
Komisija na leto objavi dve celoviti napovedi, spomladansko in jesensko, ter dve vmesni, zimsko in poletno, ki ne vključujeta podatkov o javnih financah.
Na izboljšanje napovedi je vplivalo več dejavnikov. Med drugim so ravni zalog plina nad povprečjem za to obdobje, veleprodajne cene plina pa so padle precej pod raven pred izbruhom vojne v Ukrajini. Trg dela EU ostaja trden, raven brezposelnosti je konec lanskega leta znašala 6,1 odstotka, kar je zgodovinsko nizko.
Komisija predvideva, da bo za lansko leto krčenje obsega BDP-ja zabeležila le Estonija, letos pa Švedska. V letu 2024 naj bi vsa evropska gospodarstva beležila rast. Za Nemčijo predvideva za lani 1,8-odstotno rast, letos pa 0,2-odstotno. Za Francijo napoveduje za lani 2,6-odstotno rast, letos 0,6-odstotno, za Italijo pa 3,9- oz. 0,8-odstotno.
Medtem se evropska gospodinjstva in podjetja še naprej soočajo z visokimi cenami energije, prav tako bodo še naprej vztrajali inflacijski pritiski, kar bo vplivalo na aktivnost podjetij in vlaganja.
Inflacija je dosegla vrhunec in se je začela umirjati. Oktobra lani je v območju z evrom znašala rekordnih 10,6 odstotka, januarja letos pa 8,5 odstotka. Bruselj napoveduje zniževanje inflacije v evrskem območju z 8,4 odstotka leta 2022 na 5,6 odstotka letos in nato na 2,5 odstotka v letu 2024. V EU pa bo z lanskih 9,2 odstotka padla na 6,4 odstotka v letošnjem letu, v letu 2024 pa naj bi znašala 2,8 odstotka.
Najnovejšo napoved spremljajo tveganja zaradi velike negotovosti. Če se bodo cene energentov še naprej zniževale, bi lahko bilo domače povpraševanje večje. Lahko pa ob velikih geopolitičnih napetostih pride do preobrata. Zunanje povpraševanje lahko pospeši odpiranje Kitajske po restriktivnih protikoronskih ukrepih v tej državi, kar pa lahko spodbudi svetovno inflacijo.
Tveganja za inflacijo so povezana predvsem z gibanji na energetskih trgih. V letu 2024 pa so povezana predvsem z inflacijskimi pričakovanji, saj bi se lahko cenovni pritiski izkazali za bolj trdovratne, kot se pričakuje sedaj, če bi se rast plač nadaljevala v daljšem časovnem obdobju.
"Gospodarstvo EU je lani preseglo pričakovanja in kljub pretresom zaradi ruske agresije doseglo trdno rast. V letošnje leto smo vstopili bolje od pričakovanj: tveganje recesije in strah pred pomanjkanjem plina sta izginila, brezposelnost je še vedno rekordno nizka," je povedal evropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni.
Vendar je posvaril, da je pred Evropejci težko obdobje: "Rast se bo po pričakovanjih upočasnjevala, vpliv inflacije na kupno moč pa bo popuščal zelo počasi." Pohvalil je enoten odziv na soočanje s krizo, enako odločnost in ambicioznost moramo po njegovem pokazati tudi pri reševanju novih izzivov. Izvršni podpredsednik komisije Valdis Dombrovskis je ob tem omenil še vedno trajajočo rusko agresijo nad Ukrajino ter nujnost krepitve konkurenčnosti.
