Urška Mlinarič
"Še pred enim tednom smo tukaj skakale z otroki, zdaj so prostori videti kot opustošena zgradba po vojni," s solzami v očeh pripoveduje vzgojiteljica Tanja, ko naju s fotoreporterjem pelje pokazat, skozi okna katere igralnice Vrtca Mengeš je tistega apokaliptičnega 4. avgusta zagledala vodo, ki se je s ceste počasi začela stekati na vrtčevsko dvorišče. "Kdor tega ne doživi, si ne more predstavljati, kako hitro lahko naraste voda. Na srečo smo bile tisti dan v vrtcu 'ta prave' štiri vzgojiteljice in smo se takoj ustrezno odzvale."
Tanja, ki je vzgojiteljica že 25 let, pravi, da tistega petka ob 5.30, ko je odklenila vrtec, razen močnega dežja nič ni nakazovalo, da bo Mengeš že čez dve uri zalilo. "Okoli sedme ure so se začele v okoliških krajih oglašati sirene, a ker je tulilo vse naokoli, na koncu več nismo vedele, kje se oglaša sirena. Nato smo opazile, da se voda počasi približuje dvorišču z leve strani."
Sredi dvorišča jima je voda segala že do vratu
22 otrok, starih od enega do šest let, so preselile v zgornje nadstropje. "Ko sva prišli po zadnje otroke, so ti že stali v vodi. In ko sva se vrnili, da bi izklopili elektriko, nama je voda že segala 80 cm v višino. Niti pomisliti nočem, kaj bi se zgodilo, če bi se odločili za premik otrok v zgornje nadstropja minuto ali dve kasneje," pove. Sledil je klic na pomoč gasilcem. "Na srečo smo bile toliko prisebne, da smo vzele tudi kontaktne številke staršev," doda vzgojiteljica Ksenija. "Starše smo obvestile, da so otroci na varnem in da naj nikar ne poskušajo priti po njih, ker se lahko utopijo."
"Kdor tega ne doživi, si ne more predstavljati"
Ko sta okoli 9. ure zjutraj prihitela na pomoč gasilca 28-letni Miha Žargi in 20-letni Črt Verbič, ki ju srečamo v Gasilskem domu Mengeš, kjer sta po štirih dnevih intervencij končno imela nekaj ur za počitek, dostop z vozilom do vrtca ni bil več mogoč. "Po deroči vodi, pripeta en na drugega, sta se prebijala do vrtca, kjer jima je voda segala že do pasu. "Ko sva se prepričala, da so vsi na varnem, sva se želela vrniti po pitno vodo zanje v gasilski tovornjak, a nama je sredi dvorišča voda segala že do vratu. Ravno takrat je voda odtrgala zunanjo vrtčevsko ograjo, po vodi je prineslo hlod in smeti, zato sva se odločila, da se vrneva k otrokom in vzgojiteljicam," pove Miha.
Šestletnega Elmaua nič ni bilo strah
Z obilo Črtovih spretnosti in vrvjo sta se uspela prebiti nazaj k otrokom, ki sta jih skupaj z vzgojiteljicami poskušala zamotiti, saj je bilo jasno, da reševanje ne bo enostavno. "Edina možnost poleg traktorja bi bilo helikoptersko reševanje, a so na srečo našli ustrezno prikolico," pove Črt. Po dveh urah, ko je voda upadla za 35 centimetrov, je sledila akcija.
Po tem, ko sta napeljala vrv od vhoda v vrtec do ograje, ki je služila kot smerokaz in obenem varnostni ukrep, je Črt otroke, enega po enega, zavite v odejice, iz nadstropja nosil kolegom, ti pa na traktorske prikolice. "Ko so gasilci na varnem odprli stranico na prikolici in je adrenalin popustil, so se nam vsem ulile solze; staršem, otrokom in tudi nam," pripoveduje vzgojiteljica Tanja.
"Nič me ni bilo strah, samo voda je bila zelo hladna," pove šestletni Elmau, ko v torkovem dopoldnevu z mamo Mery prideta pogledat, ali ju v zgornjem nadstropju še čakajo copati. "Neizmerno sem hvaležna tako vzgojiteljicam kot gasilcem za vse, kar so naredili," pove Mery.
"V nedeljo je bilo tu več kot sto ljudi, ki so pomagali pri čiščenju. Od 13 igralnic so ostale nepoškodovane le tri v zgornjem nadstropju. Uničene so igralnice, zaklonišče, centralna kuhinja, kotlovnica, vsa oprema ...," našteva ravnateljica Mateja Hribar Sicherl, ki zdaj skupaj z županom Bogom Ropotarjem, ki je skupaj z gasilci reševal vrtčevske otroke, išče rešitev, kako zagotoviti varstvo za 210 otrok. "Iskreno sem hvaležna strokovnim sodelavkam, gasilcem, staršem in vsem, ki so nam v teh dneh prihiteli na pomoč."
