Tomaž Ranc
Agrarni ekonomist dr. Aleš Kuhar je pred dnevi govedorejo izpostavil kot neizbrušen diamant slovenskega agroživilstva glede na potencial, ki ga ima država z naravnimi in geografskimi danostmi. To, da v Sloveniji ne vzpostavimo delujočih konkurenčnih vertikal, od reje do predelave in naprej do kupca, je po njegovem znak, da nekaj ne delamo prav. Obenem pa da je danes več kot tretjina govejega mesa in mesnih izdelkov, ki jih zaužijemo v Sloveniji, iz uvoza. Po njegovem z vidika reorganizacije verige in ponudbe v zadnjih dvajsetih letih na tem področju ni bilo narejenega kakovostnega premika.
Vse manj rejcev, a več govedi
Po podatkih registra rejcev in živali Kmetijskega inštituta se je od leta 2002 do konca leta 2020 število rej goveda zmanjšalo za 38 odstotkov, število rej s kravami pa za kar 46 odstotkov.
Se je pa za 78 odstotkov povečalo število govedi na posamezno kmetijo - na 16 glav, za 62 odstotkov pa se je povečalo število krav na kmetijo s kravami - na 7,5 krave. Kljub temu imamo v povprečju za evropske razmere zelo majhne kmetije. V centralni podatkovni zbirki Govedo je bilo 31. decembra 2020 registriranih 468.821 aktivnih govedi na 29.090 kmetijah. Od tega 160.047 krav na 21.309 kmetijah.
Kaj po mnenju terenskih svetovalcev ne delamo prav, da ni Kuharjeve vertikale? "Vsak se bori za svoj košček pogače in gleda le na sebe. Vsekakor predelava in trgovina kot vmesnika med pridelovalcem in končnim potrošnikom pobereta preveč. Kmet dobi za svoje delo tako malo, da s tem ne pokrije niti stroškov reje govedi. Pri vertikali bi lahko zadruge naredile več, saj so posrednik, ki povezuje pridelovalce oziroma rejce, in nastopajo kot večji ponudnik v primerjavi s trgovci. Pri nas Koroška kmetijsko-gozdarska zadruga Slovenj Gradec in Kmetijska zadruga Šaleška dolina delata prave korake v smeri lastnega razseka, predelave in prodaje mesa in mesnih izdelkov, tudi odkupa, prodaje in predelave ekološkega mesa. Na območju koroške in celjske regije lahko kupci, ki želijo domače goveje meso, to v zadružnih trgovinah vsekakor dobijo. Samo na Koroškem je tudi 28 kmetij, ki imajo priglašena razsek in predelavo mesa na kmetiji kot dopolnilno dejavnost," sta povedala Bernarda Javornik in Konrad Dihpol iz dravograjske izpostave KGZS - KGZ Celje.
"Tudi v naši okolici delajo ogromne količine brez računov in kontrole."
Skrbeli so za kulturno krajino, danes zaraščanje
Teren pritrjuje statistiki, da manjše reje ugašajo, da pa nekateri s pomočjo uvoza telet postajajo še večji in da se skupno število govedi ne zmanjšuje. Če se gleda le ekonomika, je to načeloma dobro, a po mnenju Javornikove opuščanje manjših rej ni dobro.
Tujina ruši slovenski trg
Težava je nepovezanost, vsak bi soliral zase, torej gleda le nase, niso pripravljeni sodelovati, manjka neki dolgoročni cilj. Mi imamo krog domačih rejcev, s katerimi delamo. Govedine iz uvoza nimamo nič, ker je naše kvalitete dovolj. Če od lokalca kupimo, tudi pove, kam je prodal, in to se potem vrača. Na leto direktno kupimo 400 govedi in 70 telet, večina je iz širše Koroške, kjer sta tudi krma in prehrana boljši. Dokupimo le stegna iz Loških mesnin in Celjskih mesnin, pri čemer morajo biti slovenskega izvora in izbrana kvaliteta," je dejal Tomo Lečnik iz Mesarije Lečnik, ki ima tako predelavo, trgovine in kmetijo.
"Govedine bi prodali več, če bi jo ljudje uporabljali več za pečenje, ne le za kuhanje juh. Pri nas pljučno in roast beef še poznajo, v tujini se prodaja tudi kot flam (goveja potrebuševina), rebra, konzumira se je bistveno več, a tudi priprava je časovno daljša in treba je več znati. Goveje meso je tudi kvalitetnejše meso. Vsaka žival, ki ima pred zakolom daljši cikel, je boljša, recimo pri govedu je to od 700 ali 1000 dni, pri perutnini okoli 45 dni.
Trenutno je ponudba velika, k temu je pripomogla tudi kriza. Veliki proizvajalci iz tujine viške in tudi slabšo kvaliteto prodajajo na drugih trgih in po nizkih cenah, s čimer rušijo trge in kot majhen slovenski trg smo za te vplive velikih igralcev izredno občutljivi. Zadruga rejcem ponudi pač tako ceno, za katero lahko proda. Morali bi imeti pravilen nadzor, da se deklarira, ali je naše ali ne. Grosistična cena tuje govedine, na primer iz Poljske ali Litve, je 15 odstotkov nižja kot naše. Je pa tako, da če poslušaš kmeta, trgovca, bo vsak menil, da dobi premalo," je sklenil.
"Ti mali kmetje so najbolj poskrbeli za urejeno kulturno krajino. Govedo se je paslo tudi na najbolj strmih in neprijaznih območjih po naših hribih. Ljudje so kljub zaposlitvi na kmetijah redili še kakšno kravo, ki je vsako leto dala po eno tele, še eno ali dve so dokupili in tako poskrbeli, da so bile vse travniške površine dobro izkoriščene. Danes pa že vidimo, da se te marsikje zaraščajo. Mladi teh kmetij ponekod niti nočejo prevzeti. Če so zaposleni izven kmetijstva, želijo v prostem času početi še kaj drugega kot kmetovati na območjih z omejenimi dejavniki in v vzdrževanje kmetije vložiti še ves zaslužek iz zaposlitve. Male kmetije namreč potrebujejo investicijska sredstva za obnovo objektov, nakup mehanizacije, na državne in evropske razpise pa se ne morejo prijaviti, saj ne dosegajo točk, interne stopnje donosnosti.
Število rejcev govedi se je po njunem mnenju zmanjšalo okoli leta 2000, ko je bil prepovedan zakol govedi doma. Vsi, ko so do takrat za potrebe domače družine redili eno ali dve govedi, so te reje opustili, saj jim je zakol v odobrenem obratu predstavljal prevelik strošek.
Klobasarji na črno nelojalna konkurenca
Ker že lani ni bilo turistov in jih tudi letos ne bo, pričakujemo, da bomo imeli s predelavo mesa velike težave. Z veliko truda smo prišli v dve prodajni verigi, in sicer v koroške trgovine KGZ Slovenj Gradec in v zadrugo v Selnici na mariborskem koncu. To nam je rešilo leto, da smo izdelek spravili v promet in preživeli. Smo pa naredili 30 odstotkov manj izdelkov kot prejšnja leta, ko smo delali za turistično sezono od maja do konca oktobra, ko prihajajo z avtobusi, turiste domače s kmetije zelo zanima.
Tudi cene nismo dosegli take kot prejšnja leta," je dejal Marko Kogelnik s Kmetije Klančnik v Dravogradu in izpostavil črni trg. "Redno se oglašujejo se na facebooku, tudi v naši okolici, in delajo ogromne količine brez računov in kontrole. Ne veš, ali je prašič v hlevu poginil, kdo ga je zaklal, je bila drobovina pregledana. To nam je velika konkurenca in tu bi pričakoval pomoč države, da tiste malo privije. Za veliko noč smo pripravili kar nekaj mesa in tudi ostalo nam ga je, ko pa si šel na facebook, si videl, da tam prodajajo 'ni dan ni'. Saj razumem potrošnika, če je tam dobil dva evra ceneje, je pač tja šel, njega ne zanima račun, ne razmišlja pa, da se skozi račun odvajajo davki, se gradijo ceste ..." je dejal.
Ti "šalabajzerji", pravi, kupujejo meso tudi po trgovinah in tolčejo te izdelke kot po tekočem traku, zaposleni pa so drugje in so registriranim predelavam nelojalna konkurenca. "Tu bi pričakoval, da sistem odreagira. Od države nismo dobili nobene pomoči, ker imamo še druge dopolnilne dejavnosti in ker imamo le 17 odstotkov zmanjšane prihodke. Pravim tako kot gospodarstveniki in obrtniki, kmetje ne potrebujemo pomoči, samo da zadihamo in delamo!" je sklenil Kogelnik.
Rejci se pritožujejo tudi nad nizkimi odkupnimi cenami. Te so v veliki meri odvisne od starosti, kategorije in kvalitete. Pri bikih znaša od 2,8 do 3,2 evra za kilogram mesa, pri telicah od 2,3 do 3,0 evra, pri teletih od 3,8 do 4,2 evra in pri kravah od 1,3 do 2,5 evra za kilogram. Če ima rejec certifikat za izbrano kakovost, dobi 0,1 evra dodatka, če pa ne, je 0,1 evra odbitka. (Vir: Koroška kmetijsko-gozdarska zadruga.)
Ker pa zaradi viškov na evropskem trgu prihaja do povečane ponudbe, ponudniki trkajo na vrata tudi v Sloveniji, čeprav je mesa v državi dovolj. "Kvaliteta med domačim in uvoženim govejim mesom ne more biti primerljiva, pri čemer pa se naše kvalitetno meso izvaža! Kaj pa ogljični odtis? Lahko primerjate, kolikšna je poraba energije, če meso razvozimo iz ene od domačih klavnic do slovenskih potrošnikov ali pa ga pripeljemo iz Argentine, Poljske ... Mislim, da tu država ni naredila vsega, kar bi lahko. Vsekakor bi lahko zaščitili domačega pridelovalca in tudi kupca," meni Javornikova.
Če bi bila to osnovna dejavnost
Še pred leti sta bila razsek in prodaja mesa na kmetiji osnovna kmetijska dejavnost, ob spremembi uredbe o dopolnilnih dejavnostih pa sta se znašla v istem košu s predelavo. "Veliko kmetij bi se tudi danes lahko ukvarjalo s tem poslom, če bi ostalo po starem. Pri dopolnilni dejavnosti pa so potrebni priglasitev na upravni enoti, Fursu, vpis v Ajpes, vzpostavitev davčnega potrjevanja računov pri gotovinskem poslovanju, letni obračun, plačevanje zdravstvenega pavšala, če nosilec DD ni zavarovan iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti …"
Tudi zato so mnogi obupali, pravita terenska kmetijca. Veliko več govedi bi lahko prodali tudi preko turizma, ki pa je sedaj že več kot leto dni v krizi. "Za primer naj povem, da je ena naših kmetij letno proizvedla 13.000 salam z govejim mesom in jih večinoma prodala izletniškim gostom, ki pa jih sedaj že eno leto ni," je pečat epidemije ponazorila Javornikova. Seveda pa je govedina meso višjega kakovostnega in cenovnega razreda. "Mislim, da je imel Kuhar v mislih staranje govedine, steakomanijo …" pa je dodal Dihpol, pri čemer je vprašanje, koliko domačih kupcev je pripravljenih odšteti 20 evrov in več za kilogram zorjene govedine.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
