"Zavzemamo se za LGBTiQ+ pravice in predstavljamo to, kar smo," pravi Štajerka Ana na Metelkovi v Ljubljani, kjer so se pozno popoldne začeli zbirati udeleženci letošnje Parade ponosa. Pohod po ulicah Ljubljane, ki služi protestnemu izražanju zahtev po človekovih pravicah LGBTIQ+ oseb in obenem vidnosti in praznovanju LGBTIQ+ skupnosti, je letos zaznamovala tudi 40. obletnica organiziranega LGBTIQ+ gibanja v Sloveniji. "Da si izborimo prostor v naši Sloveniji, ker je še vedno ogromno diskriminacije, zagotovo je vsak izmed nas že doživel kak neljub dogodek," nadaljuje Ana, da želijo s parado dvigniti zavedanje družbe. Prijateljica, prav tako Ana, pristavi, da je dosti diskriminacije in predsodkov prisotnih tudi pri mladih, pri mlajših dijakih, "sploh fantje so že bili večkrat vršilci nasilja". "Po eni strani mlajše generacije bolj podpirajo naša prizadevanja, po drugi pa je presenetljivo veliko takih, ki gojijo sovraštvo do nas," razmišljajo dekleta, ob obeh Anah še Eva, da je delitev podobna kot v slovenski politiki, na levo - desno. "Eni so zelo odprti in to javno izražajo, drugi so ekstremno zaprti za vse, za vsako drugačnost in to še bolj odprto izražajo, kot bi si kdo upal," sklenejo sogovornice.
Nasprotniki parade odvrgli solzivec in metali jajca
Policisti so na sobotni paradi ponosa v Ljubljani obravnavali primer, ko je posameznik v prepiru zoper nekoga uporabil solzivec, nekoga drugega pa so polili z vodo in vanj metali jajca. Šlo je za posamične dogodke pred začetkom shoda, med shodom pa so zaznali nekaj posameznikov, ki so izražali nasprotna mnenja, so sporočili s PU Ljubljana. (sta)
Aljaž je s svojimi prijatelji prišel iz Sevnice. "Zdi se mi pomembno, da hodimo na pride parado, moramo zastopati naše pravice, pokazati, da smo del družbe, ne smemo sprejemati homofobične politike, moramo dati glas za naše pravice, ker je pomembno," razmišlja sogovornik. Dodaja, da je družba veliko bolj sprejemljiva kot nekdaj, a boja še ni konec: "Še zmeraj je veliko javnih osebnosti, ki nam nasprotujejo. Dokler bodo ti obstajali, bo še zmeraj potrebna pride parada. Vse dokler homofobija ne bo nesprejemljiva v družbi."
V podporo in na zabavo iz tujine
Pietro iz Italije študira v Ljubljani in je na Parado ponosa povabil svojo prijateljico Jolaine iz Italije. "To je moja prva parada in sem tukaj, da podprem svojega prijatelja," je Jolaine pogledala Pietra, ki ji je hvaležno vrnil pogled. Tudi Giovanni in Alessandro prihajata iz Italije, iz Trsta, prišla sta proslavljat svoje pravice in se zabavati na "zabavo za vse, vsi lahko čutimo svobodo". "V Sloveniji so bili, kar se tiče pravic, narejeni veliki koraki. Pri vas so mogoče poroke, tudi posvojitve so lažje, in Italija bi morala slediti Sloveniji," sta prepričana prijatelja.
Lana, Kosta in Jelena prihajajo iz Beograda in Novega Sada, trenutno študirajo v Kopru in so se v Ljubljano pripeljali na parado, ker so bili že lani in je bilo super. "Pri nas v Srbiji je parada precej drugačen dogodek. Tu je veliko boljše. Lani je bilo ok, ampak pri nas ni tako zelo odprto kot pri vas. Obkrožen si s policijo, da te ljudje sploh ne vidijo. Pri vas je vse bolj odprto, ljudje mahajo z zastavami, normalno je iti po mestu. V Srbiji pa prideš v ograjen del parade in šele takrat lahko izvlečeš zastavo. Več je policije, kot je sodelujočih. Ni takšno praznovanje kot v Ljubljani, čeprav so partiji pri nas res dobri," govorijo en čez drugega.
Kraljice preobleke
"Pričakujem, da se bomo imeli fajn, da bomo varne in varni, ker je to najbolj pomembno. Pričakujem, da bo vsaka oseba začutila ponos v sebi, pričakujem žur do jutranjih ur in da se bom imela fajn," je, še preden je zbrana množica krenila po ljubljanskih ulicah, pripovedovala ena od "kraljic preobleke" Karmen Daš. "Ni pomembno le, da smo videni, ampak še bolj pomembno je, da se vse osebe lahko izobrazijo o teh temah, da izvejo, da LGBTIQ+ ni nek bav bav, da smo samo ljudje in nič ni narobe s tem, koga imaš rad. Ljubezen je del človeka, del skupnosti, del vseh."
Ko pogovor nanese na pravice LGBTIQ+ skupnosti se vključi Profesor Pederik Kunt: "Ko smo zaprti v svojih mehurčkih, se nam zelo hitro zdi, da je zelo veliko sprejemanja in da je Slovenija zelo odprta, potem pa ravno na takih dogodkih vidiš, da temu ni tako. Da je pomembno, da smo tu in da se predstavimo, da pokažemo, da obstajamo, da smo vredni vseh pravic in življenja v javnem prostoru," razmišlja sogovornica. Da še vedno ni dovolj sprejemanja se je izkazalo tudi na dan Parade ponosa, ko je bilo "policijo treba prositi, da je rešila napad na našo skupnost". Že čez dan, ko so LGBTIQ+ osebe sodelovale na stojnicah po mestu, je na stojnici z drag vsebino prišlo do incidenta, ko so napadalci sodelujoče poškropili s solzivcem. A v duhu "hočejo nam pokvariti naš dan, a ne damo jim ga" sta se sogovornici objeli, vmes se je stisnila še Glupa Pupa Kunt, in pozirale so za fotografijo, v upanju, da jih čaka lepa parada in prijeten večer.
Spol in spolna usmerjenost ne bi smela biti ovira
Kraljice preobleke se vzpnejo na tovornjak in plešejo v glasnih ritmih. Velika množica, ki se je zbrala, jih obkroža in krenejo po ulicah prestolnice vse do Kongresnega trga. Preden gredo, dobijo še navodilo, naj se ne odzivajo na morebitne provokacije nasprotnikov. In karavana krene, v paradi koraka tri tisoč udeleženk oziroma udeležencev.
"Seveda jih podpirava," pred enim izmed stanovanjskih blokov pravita Maruša in Damjan, ki sta se v njihovo podporo iz stanovanja spustila na ulico. Tri mlada dekleta malo naprej se pokrižajo in glasno zgražajo, potem pa tudi že prav nesramno vedejo. Medtem ko nekateri parado spremljajo s solzami ganjenosti v očeh, drugi z odprtimi usti, tretji pa navdušeno plešejo in spodbujajo udeležence parade – je vsem skupno to, da reko ljudi fotografirajo in snemajo z mobilni telefoni. Na pločniku je videti nekaj mladcev ovitih v slovenske zastave, ki so se ob strani komaj zadrževali, a si med povorko vendarle niso upali preveč, saj so ob njih stali do zob oboroženi policisti.
"Parada ponosa je pomemben dogodek, opozarja na to, da moramo vedno poskrbeti za naše najšibkejše, med to spadajo tudi istospolno usmerjeni in transspolne osebe. Parada ponosa je praznik LGBTIQ+ skupnosti, ki ga obiskujem že več kot 20 let," je pomešan med udeležence parade dejal minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac. Kasneje je zbrane na Kongresnem trgu nagovoril še minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec. "Dokler bodo obstajali ljudje, ki širijo sovraštvo in nestrpnost do tistih, ki ne ustrezajo njihovim predstavam o tem, kako bi morali živeti, bo Parada ponosa imela svoj namen. Spol in spolna usmerjenost ne bi smela biti ovira pri pridobivanju pravic."