Po besedah zunanjega ministra Anžeta Logarja je Slovenija poleg dveh družin afganistanskih prevajalcev Slovenske vojske (SV), ki skupaj štejeta 14 članov, pripravljena sprejeti še do pet ljudi, ki so v državi sodelovali s skupno evropsko zunanjo službo. Sprejema drugih beguncev iz Afganistana, je dejal Logar, pa Slovenija za zdaj ne bo ponudila.
Usodno za mnoge
Direktorica Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij (PIC) Katarina Bervar Sternad pravi, da bi morala Slovenija v razmerah, kakršne trenutno vladajo v Afganistanu, zaščito ponuditi tako tamkajšnjim sodelavcem SV kot tudi drugim civilistom: "Ravno v takšnih situacijah postane jasno, kako si država predstavlja solidarnost in podporo državam oziroma ljudem, ki bežijo pred vojno."
Slovenija ima po njenih besedah kot članica EU, čeprav majhna, zagotovo bistveno večje kapacitete za pomoč in zaščito ljudi, ki morajo zapustiti Afganistan: "Za mnoge ljudi je situacija brezizhodna, če pa pomoči ne ponudijo niti države, kot je Slovenija, je za mnoge tudi usodna." Ljudje, ki odhajajo iz Afganistana, in tudi tisti, ki so že dlje časa na poti, potrebujejo vsaj začasno zaščito, ker se nobenega od njih trenutno ne sme vrniti nazaj v Afganistan, saj je jasno, da bi bilo njihovo življenje tam ogroženo, poudarja Bervar Sternadova.
Direktor Mirovnega inštituta Iztok Šori pa poudarja, da ni prvič, da se slovenska vlada s "hladnokrvnim cinizmom" odziva na stiske ljudi, pa najsi gre za tujce ali za slovenske državljane: "Podobno je ravnala, ko je pogorelo begunsko taborišče Moria na otoku Lezbos in je brez strehe nad glavo ostalo dvanajst tisoč ljudi. Takrat je ponudila zatočišče dvema mladoletnima beguncema." Ob tem Šori dodaja, da ne smemo pozabiti, da nosi odgovornost za razmere v Afganistanu tudi Slovenija, saj je po njegovih besedah sodelovala v "neupravičeni okupaciji" te države: "Naj bo zato ta tragična situacija tudi priložnost, da premislimo našo vlogo v Natu, sredstva, ki so bila namenjena za misijo v Afganistanu, pa naj se namesto za vojsko porabijo v človekoljubne namene, predvsem za afganistanske begunce."
Ti bodo po njegovi oceni nedvomno kmalu na evropskih mejah, verjetno v podobnih številkah kot leta 2015, zato bi morala slovenska vlada takoj pričeti priprave na njihov sprejem: "Treba je zagotoviti prenočišča in oskrbo ter kadre in okrepiti integracijske programe. Prebivalcem je treba predstaviti resnična dejstva in jih vključiti v sprejem novih sodržavljanov, ne pa jim dajati lažnih obljub. Beguncem, ki so že v Sloveniji, je treba takoj zagotoviti mednarodno zaščito in možnost združevanja z družino, tiste, ki so zaprti v centru za tujce v Postojni, pa takoj izpustiti." Bervar Sternadova prav tako poudarja, da bi moralo notranje ministrstvo prosilcem za azil iz Afganistana vsaj v vseh odprtih postopkih nemudoma priznati vsaj začasno zaščito, obenem pa pospešiti vse odprte postopke združevanja družin.
Povečanje begunskega toka v Evropo
Afganistan po navedbah ministra Logarja zapusti zdaj okoli 30 tisoč ljudi na dan. Obramboslovec Iztok Prezelj ocenjuje, da se bo število beguncev z nasilnim prevzemom oblasti s strani talibanov zagotovo začelo povečevati: "Talibani si sicer na vse pretege prizadevajo, da mednarodna skupnost nanje ne bi gledala kot na neko skupino nasilnežev, katerih vladavina bo privedla do velikega nespoštovanja človekovih pravic in velikih grozot. Vendar pa je jasno, kakšno oblast bodo vzpostavili." Povečanje begunskega toka v Evropo je po njegovi oceni neizogibno, tudi zato, ker je "pretočna kapaciteta" afganistanskih sosednjih držav že dokaj zapolnjena. "Jasno pa je, da večina ljudi, ki zapusti Afganistan, želi iti v Evropo, Ameriko ali Avstralijo."
Afganistanci prednjačili že doslej
Slovenska policija je, še preden je izbruhnila zadnja kriza, do konca julija letos na naših mejah obravnavala 4495 ilegalnih prehodov državne meje, kar je za dobrih 40 odstotkov manj kot v istem obdobju lani (7577 ilegalnih prehodov).
Največ je bilo državljanov Afganistana (975), Pakistana (806) in Bangladeša (522), ki jih je bilo polovico vseh. Močno se je zmanjšalo število državljanov Pakistana, Maroka in Alžirije. V sedmih mesecih letošnjega leta je bilo obravnavanih 1857 izraženih namer podaje prošenj za mednarodno zaščito, kar je za skoraj 25 odstotkov manj kot lani v tem času (2438). Med temi, ki so izrazili namero, je bilo 744 državljanov Afganistana. (epl)
Strokovnjak za mednarodne odnose Bogomil Ferfila medtem meni, da mora EU najprej pomagati tistim Afganistancem, ki so delali za zahodne službe: "To so sorazmerno majhne številke, govorimo o nekaj deset tisoč posameznikih, in pika. Če Zahod ne bo naredil te pike, potem bo teh ljudi takoj na sto tisoče." Ferfila opozarja, da moramo, ko govorimo o migracijah, ločevati med begunci in ekonomskimi migranti: "Afganistan je padel dobesedno čez noč, kar pomeni, da so ljudje vedeli in čakali, da bodo talibani prej ali slej prišli nazaj na oblast. Večina prebivalstva nima težav s talibani, drug problem pa je seveda revščina."
Slovenija bi morala ponuditi pomoč tako sodelavcem SV kot tudi drugim civilistom
Če EU ne bo previdna, bi lahko imela nova begunska kriza po besedah Ferfile še večje razsežnosti kot tista iz leta 2015. Prezelj poudarja, da lahko Unija sicer regulira migracije na svojih zunanjih in notranjih meja, vendar pa je te probleme najlažje reševati pri izvoru: "V tem primeru je to v Afganistanu, vendar smo se po dvajsetih letih procesa izgradnje države zdaj od tam umaknili. Karkoli bomo delali na naših mejah, ne bo toliko dobro kot tisto, kar bi lahko naredili v Afganistanu, pa tega očitno nismo mogli narediti."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
