Lani je Slovenija zabeležila 51 odstotkov manj prihodov turistov in 42 odstotkov manj prenočitev kot leto prej. Prihodov tujih turistov je bilo 74 odstotkov manj, kar je enako zmanjšanju mednarodnega turizma na globalni ravni. "Trenutne številke kažejo, da je slovenski turizem na ravni izpred desetih let," je na spletni tiskovni konferenci dejala direktorica Slovenske turistične organizacije Maja Pak.
Turistično sezono lani rešili domači gostje
Okrevanje bo dolgo in na številke iz leta 2019 bi se po ocenah Pakove lahko vrnili šele okoli leta 2024. Enormen padec prihoda tujih gostov pa je ublažila 21-odstotna rast domačih turistov, ki so ustvarili za tretjino več prenočitev. Podatki Evropske potovalne komisije ob tem kažejo, da sta bili Slovenija in Danska edini evropski destinaciji, ki sta lani zabeležili rast prenočitev domačih gostov. To je po ocenah STO posledica promocijske kampanje Moja Slovenija, privlačne ponudbe turističnega gospodarstva in predvsem turističnih bonov. Od skupne vrednosti 357 milijonov evrov jih je bilo lani unovčenih 128 milijonov. Delno ali v celoti izkoriščenih je okoli 935.000 bonov, kar je skoraj polovica vseh izdanih. Preostale bodo upravičenci lahko unovčili letos, kakor hitro bodo nastanitveni objekti lahko odprli vrata. "Upam, da se bo situacija toliko izboljšala, da ne bo potrebno novo podaljšanje," je dejal državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Simon Zajc.
Gostinci želijo odpreti terase, a sprostitve še ni na vidiku
V času zaprtih gostinskih lokalov je Slovenija prejela naziv evropska gastronomska regija. Kako v tem času sploh ponuditi vrhunsko kulinariko? Koncepte številnih dogodkov, povezanih z gastronomijo, bo zaradi trenutnih omejitev treba spremeniti, a projekt po besedah Pakove ni le promocijski, ampak je v pomembnem delu tudi razvojni. To pomeni, da bo Slovenija kot pomembna gastronomska regija ostala tudi po tem letu in bo v času sproščenih ukrepov aktivneje tržila slovensko kulinariko. A sprostitev, ki bi prinašale odprtje lokalov, za zdaj ni pričakovati. Državni sekretar Zajc tako ni želel spekulirati, kdaj bi se ponovno lahko odprli gostinski lokali. "Vse je odvisno od ukrepov. Takoj ko jih ne bo več, se bo turizem odprl," je dejal. "To napovedovanje je zelo težavno. Odvisno bo od precepljenosti pa tudi stanja v drugih državah. S terena sicer že lahko slišim, da je veliko interesa za dopustovanje med velikonočnimi prazniki, predvsem pa prvomajskimi," je še dejal in izrazil upanje, da bodo epidemiološke razmere to dopuščale.
Kulinarične prireditve po spletu?
Epidemija bo vplivala na potek aktivnosti, povezanih s pridobitvijo naziva evropska gastronomska regija 2021, a kot so sporočili iz Slovenske turistične organizacije, ostaja bistvo projekta nespremenjeno, to je usmerjenost v razvoj trajnostne gastronomije s poudarkom na krepitvi kratkih dobavnih verig in spodbujanju lokalne samooskrbe, povezovanje podeželja in urbanih središč, ozaveščanje o pomenu zdrave prehrane in izboljšanje kakovosti življenja. Tudi Zavod za turizem Maribor bo sodeloval z nekaterimi gastronomskimi prireditvami. Med drugim načrtuje Dan pohorske omlete, vinsko-kulinarični večere v Hiši Stare trte, Festival solat in Martinovanje v Mariboru. "V trenutnih razmerah še ne moremo napovedati, katere prireditve bomo lahko izvedli in na kakšen način. Prav gotovo predstavlja organizacija dogodkov, katerih namen je uživanje ali okušanje hrane in pijače, na virtualen način poseben izziv," so sporočili iz mariborskega zavoda.
Medtem pa gostinci že pozivajo k čimprejšnjemu odprtju. "Streči na terasah bi že lahko začeli. V teh mrzlih mesecih bi to bilo sicer mogoče le na smučiščih in morda na obali, a v nekaj tednih se bo že bolj otoplilo. V oranžni fazi pa upamo, da bi lahko sprostili tudi druge gostinske dejavnosti in omogočili strežbo tudi v zaprtih prostorih. Seveda ob spoštovanju vseh omejitev in predpisov," pa meni predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije Blaž Cvar.
Številni kuharji in natakarji bežijo v druge poklice
Z vsakim dodatnim dnem zaprtja postajajo težave vse večje. Najbolj skrb vzbujajoče so številke o brezposelnosti. Po podatkih zavoda za zaposlovanje je bilo v povprečnem mesecu leta 2019 na zavodu prijavljenih 5205 brezposelnih iz gostinstva in turizma, v letu 2020 pa 8114. V samo dveh mesecih, od oktobra do decembra lani, se je na zavodu število brezposelnih gostinskih in turističnih delavcev povečalo za kar 1635. In ravno ta kader, ki so ga zdaj izgubili, bo po prepričanju Cvara največja težava ob ponovnem odprtju. Kuharji in natakarji, ki ustvarjajo in strežejo vrhunsko kulinariko, pa že odhajajo v druge panoge. "To je težava, ki jo opažamo v zadnjem času. Kako zadržati kader, ki smo ga že tako komaj pridobili. Pomanjkanje kadra je bilo namreč težava že pred koronakrizo, po njej pa bo usposobljenih natakarjev in kuharjev še manj. Nekateri gostinci že sami dajejo odpovedi in odhajajo v panoge, ki jim gre v teh časih bolje. To se najbolj pogosto dogaja v krajih, kjer je močna industrija," je zaskrbljen Cvar.
