Ostati na nevarnem vojnem območju ali pobegniti v neznano, v tujino, kjer vojne ni? Po podatkih Združenih narodov je v treh tednih število beguncev iz Ukrajine preseglo 3,1 milijona, večinoma gre za ženske in otroke. A beg ne pomeni nujno varnosti. V medijih že krožijo zgodbe, ki nakazujejo na druge plati, ki jih prinaša vojna v Ukrajini: gospod iz Hrvaške, ki si je na ukrajinsko mejo prišel po ženo in je to brez slabe vesti priznal novinarju Dnevnika; 49-letnik, ki naj bi bil, po poročanju France24, posilil 19-letno ukrajinsko begunko; moški, ki 16-letni begunki ponuja "delo in sobo"; sporočila preprodajalcev na Telegramu, ki poskušajo pobrati ženske in otroke, ki potujejo sami; ljudje, ki beguncem - predvsem mladim in ženskam - ponujajo denar, da ostanejo pri njih ...
Večina od okrog tri tisoč beguncev, ki so trenutno nastanjeni v Sloveniji, je pri prijateljih ali sorodnikih, vzpostavljena pa je tudi mreža zasebnikov, ki sprejema begunce. Kot je povedal aktivist Ambasade Rog Miha Blažič, v ambasadi ostro nasprotujejo politiki, da begunce nastanijo pri zasebnikih. "To počnejo, ker niso bili zmožni zagotoviti zadostnih kapacitet za begunce. S tem se jih postavlja v zelo občutljiv položaj. Ženske so ločene ena od druge, država ne bo mogla nadzirati, kdo so ti ljudje, ki sprejemajo ljudi. Predvidevamo, da bodo begunke postale gospodinje, varuške, spolne delavke ... Nujno bi morali premisliti in vzpostaviti javni sistem za begunce, saj jim država pri zasebnikih ne more zagotavljati varnosti," je jasen.
Po podatkih policije so od 14. februarja do 16. marca sicer prejeli:
766 namer za podajo vloge za mednarodno zaščito državljanov Ukrajine in
1648 vlog za začasno zaščito po zakonu o začasni zaščiti razseljenih oseb.
Že pred vojno izpostavljene prostituciji
Ukrajina je bila sicer že pred vojno država s precej slabo ekonomsko situacijo, z visoko ravnijo brezposelnosti ter precej objektiviziranim odnosom do žensk, ki so zato iskale priložnost zase z "delom" v tujini, opozarja predsednica Društva Ključ, centra za boj proti trgovanju z ljudmi, Polona Kovač. Nekatere med njimi so v Slovenijo prišle popolnoma zavedene glede tega, kaj bodo delale, spet druge so vedele, da jih čaka bodisi plesanje v nočnih lokalih bodisi prostitucija, vse pa so bile zavedene o pogojih za delo, višini plačila, svobodnem odločanju o lastnem telesu, pojasni sogovornica.
In vojna bo izpostavljenost prostituciji še povečala. Poleg revščine in zgodovine zlorab so namreč vojne ene izmed glavnih t. i. push faktorjev, zaradi katerih so osebe bolj ranljive za izkoriščanje, pravi Polona Kovač. "Ženske, otroci pa tudi moški se znajdejo v brezizhodnem položaju, z malo ali brez sredstev za preživljanje in predvsem z zelo omejenimi možnostmi, kako poskrbeti zase in za svojo družino, brez doma, stran od sorodnikov, prijateljev … Zaradi tega so ranljivejši in prej verjamejo obljubam neznancev, iščejo delo v tveganih sektorjih in za golo preživetje naredijo vse, v čemer vidijo kako možnost, kako do denarja," razlaga. Ženske pa tudi mlajši moški in celo otroci so tako največkrat izkoriščeni v prostituciji, sledijo prisilno delo in delovno izkoriščanje, siljenje v izvajanje kaznivih dejanj, visoko pa je tudi tveganje za trgovino z organi, tkivi in krvjo.
"Skrbi nas, da se bodo posledice vojne v Ukrajini odražale v več osebah, ki se bodo v Sloveniji znašle v prostituciji in tudi v drugih oblikah izkoriščanja, vse od služabništva, prisilnega dela, nadomestnega materinstva, prisilnega izvrševanja kaznivih dejanj do trgovine z organi, tkivi in krvjo," je zaskrbljena Polona Kovač. "Ženske bodo gotovo skušale poskrbeti zase, za svoje otroke, družine, zaradi česar bo marsikatera med njimi dodatno ranljiva za zlorabe - prostitucijo, nadomestno materinstvo, prehitro sklenjene zakonske zveze, ki lahko vodijo do nasilja in zlorab," predvideva.
Boj proti prostituciji
Razviti bi morali hitri in celostni program integracije, ki bi osebam omogočal preživetje v vmesnem obdobju, dokler se ne postavijo na noge, meni Polona Kovač, predsednica Društva Ključ. "Na agendi odločevalcev mora biti cilj zmanjševanja, učinkovitega pregona storilcev ter dostopnost podpornih programov za žrtve. Družba bi morala tovrstna dejanja striktno obsojati, ne pa relativizirati predvsem v smislu, kaj vse bi morale žrtve narediti, da se jim zlorabe ne bi dogajale. Premalo poudarka je na povzročiteljih zlorab, premalo se obsoja zvodnike, zvodnice, trgovke in trgovce z ljudmi in stranke, torej moške, ki osebe v prostituciji obiskujejo." Društvo Ključ je ljudem za nasvet in podporo na voljo na brezplačni telefonski liniji 080 17 22 (vsak delovnik med 9. in 13. uro), so pa dosegljivi tudi na facebooku in instagramu društva.
Ženske bolj dobrodošle kot moški
Je pa opaziti precej drugačen odnos do beguncev iz Ukrajine, tako politike kot tudi javnosti, kakor do beguncev nebelskih ras, zato se (ob zaskrbljenosti zaradi rasne diskriminacije) zastavlja vprašanje, ali bodo Ukrajinci deležni boljše zaščite, kot so je bili begunci z Bližnjega vzhoda. Polona Kovač si želi, da bi pozitiven odnos trajal: "Vendar pa v preteklosti zadeve niso potekale v tej smeri. S številnostjo begunk in beguncev večinoma pride do različnih skupin, ki začnejo z razpihovanjem sovraštva iskati krivca za na primer svojo brezposelnost v prišlekih … Morda bo tokrat drugače."
Miha Blažič meni, da bo lažji vstop v sistem zmanjšal tveganje v primerjavi z begunkami z Bližnjega vzhoda, ki niso mogle varno potovati v Evropo in so se zanašale na tihotapske mreže ter so bile še bolj izpostavljene izkoriščanju. "V vsakem primeru je tovrstni sistem boljši, a dejstvo, da gre večinoma za begunke, ženske, je v tem primeru vidna tudi kalkulacija Evropske unije. Že leta je v Zahodni Evropi večja želja po ženski delovni sili, ki bo lahko opravljala reproduktivne poklice. Do žensk imajo specifičen odnos, saj v nasprotju z moškimi poklici, ki so med krizo bolj podvrženi produkcijskim investicijskim ciklom, med krizo ne trpijo. Desne vlade so pri begunkah vzpostavile izjemo, saj migrantske delavke v Zahodni Evropi vzdržujejo celotno infrastrukturo in omogočajo zahodnim ženskam dostop do dela. S privatizacijo javnih sistemov na Zahodu se posledice blažijo z uvozom migrantskih delavk, ki opravljajo gospodinjska dela, vzgojo, nego, čiščenje in tudi prostitucijo. Pri beguncih iz Sirije in Afganistana se trudijo uvesti azilni sistem, ki bo zagotavljal začasnost, pri ženskah pa je obratno. A demografija beguncev iz Ukrajine se bo spremenila in takrat bo tudi politika drugačna, spraševali jih bodo, zakaj se ne borijo, zakaj niso ostali doma. Vse skupaj pa je povezano z interesi evropskega kapitala," razlaga aktivist.
Ob prihodu velikega števila begunk in beguncev različne skupine pričnejo razpihovati sovraštvo
Vzporedni azilni sistem
Na Ambasado Rog se ukrajinski begunci niso obračali, pove Blažič in doda, da se je vzpostavil vzporedni azilni sistem za begunce iz Ukrajine in begunce z Bližnjega vzhoda. "Ministrstvo je dokazalo, da če želi, lahko odpravi vse ovire za varen prihod beguncev, odpravljena je bila omejitev gibanja po Evropi, skrajšani so azilni postopki, olajšan je dostop do trga dela, socialnega sistema. Vse to, kar so se leta in leta borili ukiniti begunci, je bilo ukinjeno, a samo za ukrajinske begunce. Spomnimo se samo leta 2015 in prizorov velikih množic na zunanjih mejah, tavajočih, lačnih ljudi, tega zdaj ni videti, ljudje so normalno sprejeti. Vsa ta leta se je vztrajalo pri nemogočem sistemu, ki je bil namenjen oteževanju sprejema in integraciji," razlaga Blažič.
Blažič opozarja, da je zraven ekonomskih in drugih računic v odnosu do ukrajinskih beguncev pomembna še politična računica. "Ti ljudje ne prihajajo iz države, ki so jo članice zveze Nato targetirale. Ne bežijo pred režimi in milicami zveze Nato, ampak pred režimom, ki ga želi zveza Nato osamiti. Tukaj je precej politične kalkulacije, begunci so pa propagandno orodje. To vidimo tudi pri nas, ko minister Hojs, ki je znan po izrazito protimigrantski politiki, izjavi, da lahko Slovenija sprejeme 200 tisoč ljudi iz Ukrajine. To je politična izjava, ki nima zveze s solidarnostjo."