Vsake družbene in finančne krize se najbolj kruto odražajo pri najšibkejših. Ti ob večjih podražitvah pogosteje prosijo za pomoč. V zadnjem času sicer že plačujemo več za hrano, tudi računi za elektriko so višji, a humanitarne organizacije tega za zdaj ne zaznavajo in pravijo, da bodo to občutile z zamikom. "Zdaj je še po pričakovanjih, bomo pa več stisk verjetno zaznali že naslednji mesec, ko se bo začela kurilna sezona. Zima je tudi sicer čas, ko je prošenj za pomoč ogromno, in tudi tistim, ki jim že pomagamo, je treba pomagati še bolj," pravi Boris Krabonja, predsednik humanitarnega društva UP-ornik.
"Več stisk bomo verjetno zaznali že naslednji mesec, ko se bo začela kurilna sezona." Foto: Andrej PETELINŠEK
Zima je za humanitarce najtežji čas
Pri društvu UP-ornik mesečno sicer pomagajo okoli 1200 ljudem, vsak mesec pa se pridruži še nekaj novih. Večinoma se nanje obračajo samski upokojenci z nizkimi prihodki. "Povpraševanje bo morda kmalu res večje, a veliko več ne bomo zmogli. Naše finančne zmožnosti so vendar omejene," še pravi in dodaja, da je zima za humanitarce vedno najtežji čas. "Bistveno večjega navala, kot smo ga ob zimah sicer vajeni, verjetno ne bo. Je pa pričakovati, da bodo zneski na položnicah višji in bomo morali pomagati bolj. Upamo, da bomo zmogli," je dejal.
V tem trenutku društvo starostnikom že pomaga z mesečnimi boni za hrano v vrednosti med 50 in 70 evri, že zdaj pa jim za položnice nameni 30 evrov mesečno. "S koncem oktobra bomo ta znesek povišali na 35 evrov, če bo finančno to mogoče, pa bomo znesek še povišali," pravi. A nadaljuje, da ne glede na vse starostnikov nikoli ne pustijo na hladnem. "Ko gre za akutne primere, plačamo več. Sicer pa se številni starostniki, ki vedo, da bodo pozimi imeli težave, odločijo, da se čez leto tem 30 evrom odpovejo, mi jih zanje hranimo in jim pred zimo kupimo kurilno olje ali drva. Ti stroški pa so med 250 in 700 evri," še pove.
Stisk je ne glede na epidemijo in krizo vedno več
Tudi pri Karitas se na zimo že pripravljajo, pri hrani pa so povečane potrebe po pomoči že zaznali. "V septembru je bilo več prošenj za sprotne življenjske potrebščine. Samo prejšnji teden je bilo razdeljenih več kot 60 prehranskih paketov, ob tem pa seveda tudi vse drugo," je povedal Darko Bračun, generalni tajnik Nadškofijske karitas Maribor. A kot še razmišlja, to zdaj še ni odziv na zvišanje cen. "To pričakujemo bolj v zadnjih mesecih tega leta ali v prvih mesecih naslednjega. Takrat je vedno največ prošenj zaradi vsakokratnih podražitev."
"V septembru je bilo več prošenj za sprotne življenjske potrebščine."
Foto: Andrej PETELINŠEK
Ob tem je Bračun dodal, da je covid tudi sicer precej poglobil stiske: "V času epidemije se je pokazalo še več težav. Okrepiti smo morali tudi psihološko pomoč in svetovanja." Zaznava pa še, da je stisk, z raznimi krizami ali brez njih, vsako leto več. "Še vedno je največ prošenj družin, v katerih je prisotna brezposelnost, bolezen ali dolgotrajne bolniške. Vse težje preživijo tudi družine, v katerih sta zaposlena oba starša, a imata minimalne dohodke. Tu so še dolgotrajno brezposelnosti in starejši, ljudje s polno delovno dobo in tisti, ki nimajo polne delovne dobe. Vse več pa je tudi nenadnih stisk, ko imajo ljudje kakšne poračune, če pride v družini do nenadne bolezni ali kakšne druge tragedije," našteva Bračun.