Podnebni sklad je mehanizem, ki naj bi deloval tako, da vanj vplačujejo onesnaževalci - konkretno gre v sklad denar iz kupnin emisijskih kuponov -, iz te vreče pa naj bi nato država delila denar za projekte, ki nasprotno zagotavljajo čistejše okolje. A slovenski podnebni sklad že nekaj let zapovrstjo ostaja v večjem delu neporabljen. Lani je bilo denimo iz sklada za okolju prijazne projekte porabljenih le okoli 40 milijonov evrov, kar pomeni, da se je v leto 2021 preneslo kar 131 milijonov evrov.
Odlok o tem, kako razdeliti stare in tekoče milijone, naj bi bil sprejet že februarja, a je predlog odloka po naših informacijah ministrstvo umaknilo iz obravnave, sedaj pa je predlog odloka vendarle na vladni mizi. O njem naj bi vlada odločala v četrtek. Nenavadno je, da bo zajeten kup denarja, ki naj bi ga porabili za podnebne ukrepe, prejela industrija, ki v ozračje spusti največ toplogrednega ogljikovega dioksida, torej podjetja, ki so zavezana k plačilu emisijskih kuponov. Z obrazložitvijo, da zaradi visoke cene emisijskih kuponov, ki jih je industrija dolžna kupovati, država namenja tem podjetjem v treh letih 28 milijonov evrov.
Popuščanje industriji
"Gre dejansko za novo okolju škodljivo subvencijo, ki bo namesto k učinkovitosti evropske sheme trgovanja z emisijami (ETS) prispevala k zmanjšanju njene učinkovitosti. Glavni namen ETS je namreč s cenovnim signalom spodbujati velike onesnaževalce k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov. Poleg tega so zavezanci ETS, ki so izpostavljeni nevarnosti uhajanja ogljika - o kateri, mimogrede, ni nobenih dokazov - že deležni drugih ugodnosti - oproščeni so dela plačila prispevka za obnovljive vire energije, dajatve CO2, plačujejo znižano trošarino pri nakupu energentov, seveda pa so upravičeni tudi do brezplačnih emisijskih kuponov. Ukrep je torej v nasprotju z Nacionalnim energetskem in podnebnim načrtom, v skladu s katerim bi si morali prizadevati za opuščanje škodljivih subvencij," pojasnjuje Barbara Kvac iz društva za sonaravni razvoj Focus. "S tem ukrepom bo Slovenija podprla proces razogljičenja in omogočila nadaljnjo proizvodnjo v Sloveniji in njen razvoj ter dolgoročno zagotavljanje delovnih mest," pa v predlogu utemeljuje ukrep okoljsko ministrstvo.
V skladu tudi denar za nakup tovornih vozil
V oči bode tudi sorazmerno nizek znesek za ukrepe, ki bi zmanjševali emisije iz prometa, ki v Sloveniji zajemajo večji del izpustov toplogrednih plinov. Sploh ob zastareli infrastrukturi so investicije v javni potniški promet pravzaprav nujne.
"Ne le to, sredstva so spet predvidena tudi za nakup tovornih vozil, pri čemer ukrep niti ni pojasnjen in zato ni znano, kaj se šteje za okolju prijazno tovorno vozilo. Glede na stanje emisij iz prometa se predvideva preveč sredstev za polnilno infrastrukturo, ki bo podpirala nadaljnjo rabo avtomobilov, in premalo za železnice, javni potniški promet in aktivno mobilnost ter naložbe v trajnostno mobilnost podjetij," komentira Kvačeva.
Sežig blata in gradnja HE Mokrice
Pripomb imajo nevladniki še mnogo, ogorčen odziv pa je požela tudi vnovična uvrstitev projekta HE Mokrice med projekte, financirane iz podnebnega sklada. Spomnimo, gre za projekt, ki ga je okoljski minister Andrej Vizjak vodil v prejšnji službi pri HSE. V treh letih naj bi za HE Mokrice iz podnebnega sklada odteklo 36 milijonov evrov, kar je poleg programov na področju naravnih nesreč (60 milijonov) največji znesek na seznamu. Na to so pri Focusu opozorili tudi v javni obravnavi predloga: "Predlagali smo tudi, da se iz programa črta sofinanciranje za HE Mokrice, ker za gradnjo HE Mokrice ni pravnomočnega gradbenega dovoljenja in s tem tudi ni pravne podlage za porabo javnih sredstev za ta namen. Glede sredstev za predelavo odpadnega blata iz komunalnih in skupnih čistilnih naprav oziroma monosežig pa smo predlagali, da se namesto v infrastrukturo za termično obdelavo blata čistilnih naprav sredstva usmerijo v snovno izrabo oziroma kompostiranje."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
