Franja Žišt
Institut Jožef Stefan letos praznuje sedemdeseto obletnico delovanja. Profesor fizike na ljubljanski univerzi dr. Anton Peterlin je sicer že leta 1946 Slovenski akademiji znanosti in umetnosti predlagal načrt za ureditev fizikalnega laboratorija za raziskavo jedrskih reakcij, tri leta kasneje pa je institut dobil podporo zvezne vlade za tekoče poslovanje in postavitev nove zgradbe. In vse od tedaj je mogoče našteti številna odkritja in dosežke znanstvenikov na njem. "Vsako leto naši znanstveni sodelavci objavijo okoli 900 vrhunskih znanstvenih objav in to so vse dosežki, če ne, ne bi bili objavljeni v tako uglednih revijah," izpostavi direktor dr. Jadran Lenarčič.
991 zaposlenih je imel institut v lanskem letu.
1256 mladih raziskovalcev so usposobili na institutu med letoma 1985 in 2017.
47,5 milijona evrov prihodkov je imel institut 2017. leta, 67,9 odstotka so jih pridobili na državnih razpisih, 19,3 na mednarodnih razpisih, 12 odstotkov na domačem trgu.
Kot če bi kmet varčeval pri semenu
In kam naprej? "Najbolj pomembno za naš institut in za Slovenijo je, kako ustvariti pritok, prihod mladih na institut tudi v bodoče. Da se ukine odtok mladih v tujino. Za to je treba narediti marsikaj. Predvsem je treba dvigniti financiranje na neki spodoben nivo, primerljiv z našimi sosednjimi državami, denimo Avstrijo, urediti razmere za delo, na podoben nivo postaviti tudi infrastrukturo. O plačah bi tudi bilo treba kaj reči," je Lenarčič prepričan, da mladi ob tako mizernih plačah v znanosti ne razmišljajo veliko, ampak odidejo v tujino ali v gospodarstvo. "Zaenkrat na institutu še uspevamo ustvarjati ustvarjalno okolje, tega ne smemo izgubiti. Če to pade, pade celotna slovenska znanost. Bistvo je, da ohranimo interes mladih, da ostanejo pri nas in da tekmujejo s svetom, da hočejo biti prvi. Za to moramo ustvariti pogoje," izpostavi Lenarčič in dodaja, da je praznovanje sedemdesete obletnice usmerjeno v prihodnost, predvsem mladih generacij.
Ne zamaški, ampak vrhunski izdelki
Zadnje leto vladanja Mira Cerarja je vlada to sicer sprevidela in ustavila padanje s skromnim dodatkom denarja, pripomni sogovornik. "Tudi Šarčeva vlada gre v to smer, upam, da bodo šli še bolj korajžno, da bodo imeli vizijo in da znanost postane projekt celotne slovenske politike. Spremembe lahko naredi samo slednja, vsak državljan pa mora dati podporo najbolj talentiranim mladim, na katerih stoji naša prihodnost. Naša prihodnost ni v tem, da delamo zamaške, ampak da delamo vrhunske izdelke z dodano vrednostjo, v katerih je veliko znanja. Drugače bomo vse slabši in na koncu bomo neka cenovna delovna sila za Evropo, da ne rečem za ves svet," zaključi direktor instituta.
