Interventni zakon: Na izbiro solidarnostna sobota ali prispevek

Predlog interventnega zakona, ki ga je danes sprejela vlada, poslanci pa naj bi ga potrjevali v prihodnjem tednu, da bi začel veljati 1. septembra, predvideva vrsto ukrepov za pomoč tako gospodinjstvom, podjetjem kot občinam, ki so utrpeli škodo po uničujočih poplavah in sproženih plazovih. Predvideni so tudi ukrepi za sanacijo infrastrukture. Škoda, ki je nastala, po besedah ministra za finance Klemna Boštjančiča presega pet milijard evrov, zato tudi iščejo različne vire za financiranje. Eden od virov, ki naj bi prinesel po ministrovih besedah od 100 do 150 milijonov evrov, je obvezen solidarnostni prispevek, predvidoma v višini 0,3 odstotka dohodnine, ki ga bodo morali prispevati vsi, od zaposlenih, samostojnih podjetnikov, kmetov do gospodarstva. Prispevek bo treba plačati v tem in prihodnjem letu, razen če boste oddelali delovno soboto, prav tako eno v tem letu in eno v prihodnjem.

Solidarnostna pomoč

Posamezniki in družine, katerih premoženje je bilo v naravnih ujmah poškodovano in uničeno, bodo ne glede na njihov materialni status deležni izredne solidarnostne pomoči. Ta bo lahko znašala do največ sedemkratnika denarne socialne pomoči, kar za samskega zaposlenega pomeni največ 3513 evrov, za brezposelnega 3257 evrov, za štiričlansko družino, kjer sta oba starša brezposelna, 8957 evrov, in za družino z obema zaposlenima staršema 11.466 evrov. O višini zneska, tako minister za delo, družino in socialne zadeve Luka Mesec, bo odločal center za socialno delo, na katerega naj oškodovanci čim prej oddajo vlogo. Pri tem je minister izpostavil, da pomoč ne bo presegala višine škode. Prejemniki pomoči bodo najprej dobili izplačilo, kasneje pa bodo dokazovali škodo z računi.

Tisti zaposleni, ki bodo zaradi uničenega podjetja poslani na čakanje na delo ali ne bodo mogli na delo zaradi višje sile, kot je denimo nezmožnost prihoda na delo, bodo upravičeni do 80-odstotnega nadomestila plače, pri čemer bo država krila 80 odstotkov tega zneska. Za delodajalce, ki bodo koristili ukrep delnega povračila nadomestila plače za čas čakanja na delo doma, se določa obveznost ohranitve zaposlitve delavca tudi po prenehanju koriščenja ukrepa za obdobje, kot je trajalo prejemanje delnega povračila nadomestila plače. Delavci, ki so pomagali pri čiščenju poplavljenih podjetij, v katerih so zaposleni, bodo ta mesec upravičeni do 100-odstotnega nadomestila plače, je izpostavil Mesec. Pomoč bodo prejeli tudi samozaposleni, ki so se jim znižali čisti prihodki od prodaje na letni ravni za 25 odstotkov v letu 2023 v primerjavi z letom 2022.

Hitrejše zaposlovanje tujcev

Da bi sanacija tekla čim hitreje, bodo k delu preko javnih del povabili brezposelne, pri čemer jim bodo dvignili tudi plačilo. Delavci s srednješolsko izobrazbo bodo upravičeni do minimalne plače, tisti z višješolsko izobrazbo bodo prejeli 110 odstotkov minimalne plače in z visokošolsko izobrazbo 120 odstotkov minimalne plače. Za dela, vezana na odpravo posledic naravne nesreče, vlada predlaga tudi hitrejše zaposlovanje delavcev iz držav, ki za prihod k nam ne potrebujejo vizuma. Po besedah ministra za delo so to vse države Balkana z izjemo Kosova. Ti tuji delavci naj bi delo dobili v desetih dneh, potem ko bodo pridobili soglasje zavoda za zaposlovanje, medtem ko naj bi jim upravne enote najkasneje v treh mesecih izdale dovoljenje za delo in bivanje. Po besedah ministrice za javno upravo Sanje Ajanović Hovnik bo v tem primeru odpravljena krajevna pristojnost, za obravnavo omenjenih vlog bo zadolžena ena upravna enota. Ukrep zaposlovanja tujcev v ta namen bo veljal do 31. avgusta prihodnje leto. Obseg dovoljenega dela bodo povečali tudi upokojencem s sedanjih 60 ur na 90, prav tako z namenom, da bi pomagali pri obnovi.

Subvencije za stanovanja, vrtci, šole, krediti ...

Država bo vsem, ki jim je bivališče poplavilo in v njem ne morejo bivati, če se bodo odločili za tržni najem, izplačala subvencijo, starejšim od 65 let bo plačala tudi namestitev v domovih za starejše. Starši, katerih otroci zaradi poplav niso mogli obiskovati vrtca, bodo plačila oproščeni, za šolarje s prizadetih območij bo prehrana brezplačna. Za odjemalce, ki so jim bili v poplavah objekti popolnoma uničeni in je odjem električne energije oziroma plina zaradi poškodb električnih instalacij oziroma plinovodnega omrežja onemogočen, so od 1. avgusta 2023 do vzpostavitve vnovične oskrbe oproščeni plačila računov za električno energijo oziroma za zemeljski plin. Odjemalci plina in daljinske toplote bodo imeli tudi pravico, da odstopijo od pogodb o obvezni priključitvi ali obvezni uporabi energenta, če do 1. oktobra še ne bo možno zagotoviti dobav, da se bodo lahko samostojno pripravili na zimo.

Tisti s krediti, pa naj gre za fizične ali pravne osebe, bodo po besedah finančnega ministra upravičeni do odloga za največ eno leto in do višine škode, ki so jo utrpeli. V času moratorija jim bodo banke lahko obračunavale zamudne obresti, a le v višini 12-mesečnega euriborja (to je 4,1 odstotka) oziroma po dogovorjeni obrestni meri, če je ta ugodnejša za kreditojemalca.

Država bo plačala tudi stroške odpadkov

Zakon vsebuje več ukrepov tudi za prizadete občine. Poleg vzpostavitve tehničnih pisarn na terenu za načrtovanje sanacije se bodo občine v tem in prihodnjem proračunskem letu likvidnostno lahko zadolžile do višine 10 odstotkov vseh izdatkov zadnjega sprejetega proračuna. Sedanja meja je pri petih odstotkih. Prav tako bodo zvišali mejo za zadolževanje za investicije. Prizadetim občinam obljubljajo tudi dodatna proračunska sredstva za odpravljanje posledic naravnih nesreče. V kakšni višini, pod kakšnimi pogoji in za katere namene, bo vlada še določila. Občine bodo lahko nemoteno porabljale denar, ki ga prejemajo kot donacije, prav tako bodo svoje proračunske rezerve lahko porabile za financiranje izdatkov za porabo posledic v drugi občini, delež sredstev, ki ga lahko občina da v proračunsko rezervo, ne bo omejen. Vlada se je obvezala, da bo pokrila vse stroške ravnanja z odpadki.

Poenostavitev in pospešitev postopkov

Na področju ukrepov, ki zadevajo sanacijo javne infrastrukture, je vladna prioriteta zagotoviti pretočnost vodotokov, zato bodo po besedah ministra za naravne vire in prostor Uroša Brežana zagotovili čim več ljudi in mehanizacije. Za nujne rekonstrukcije zgradb bodo z interventnim zakonom določili, da bo mogoče brez gradbenega dovoljenja spreminjati gabarite stavb. V sodelovanju z občinami bodo pri pripravah podrobnih prostorskih načrtov tudi pohitrili možnost pridobitve novih zemljišč in s tem omogočili novogradnje in nadomestne gradnje za prizadete prebivalce, je še pojasnil Brežan.

Da bi sanacija čim hitreje in bolje stekla, je ministrica Sanja Ajanović Hovnik napovedala tudi poenostavitev in pospešitev birokratskih postopkov na področju javnega naročanja in premestitve javnih uslužbencev tja, kjer jih najbolj potrebujejo. Ministrica je še dodala, da so vsi predvideni ukrepi prvi, najnujnejši, a nikakor ne tudi zadnji, s katerimi država mora in želi pomagati.