(INTERVJU) Dr. Stanislav Tojnko: Največkrat so vprašali, s čim bi lahko škropili

Profesor dr. Stanislav Tojnko s Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru je v preteklih dveh letih sodeloval pri dveh projektih, katerih namen je zmanjšanje uporabe fitofarmacevtskih sredstev s trajnostnim pristopom v sadjarstvu. Medtem ko je bil eden od projektov usmerjen v prehod sadjarjev v ekološko pridelavo, je bil drugi vezan na pridelavo jabolk in uvajanje tehnologije zaščite brez ostankov. "Pri tem izvajamo monitoring in natančno spremljamo prisotnost koristnih in škodljivih organizmov v sadovnjaku, nato glede tega določimo uporabo klasičnih fitofarmacevtskih sredstev do poletja, od takrat naprej pa še zgolj toliko, da ne puščajo ostankov. Gre torej za pridelavo sadja brez ostankov kemikalij, podobno kot pri ekološki pridelavi, a je to neka vmesna stopnja," pojasnjuje Tojnko.

Namen prvega od vaših projektov je bil, da bi se čim več sadjarjev usmerilo v ekološko pridelavo. Kakšno je stanje na tem področju?

"To je bilo izhodišče projekta - kako čim več sadjarjev usmeriti v ekološko pridelavo, pri vseh vrstah sadja. Ugotovili smo, da gre za strokovno izjemno zahtevno zadevo, saj to niso ekstenzivni pristopi, ki jih marsikdo pričakuje. Prav tako smo ugotovili, da so samo najboljše - višje lege, ki so zračne in nepozebne, primerne za ekološko pridelavo. Pri tem pa je vitalnega pomena usposobljenost sadjarjev za spremljanje prisotnosti vseh organizmov v sadovnjakih. Izkazalo se je tudi, da je strokovni servis svetovalnih služb danes prešibek, predvsem zaradi tehnologije, ki je bistveno zahtevnejša kot pri integrirani pridelavi."

Zakaj je zahtevnejša?

"Zato, ker v tem primeru nimamo tako učinkovitih pripravkov za škropljenje. Pri integrirani pridelavi je učinkovitost pripravkov od 90- do 95-odstotna. Na drugi strani so ekološki pripravki, od žvepleno-apnene brozge in vitisana naprej, samo 60-odstotno učinkoviti. To pomeni, da je treba natančno spremljati dogajanje v nasadu. Zaradi slabše učinkovitosti je izjemno pomembno, da so pripravki pravočasno uporabljeni, recimo v času izleganja zavijača. Če pri tem samo malo zamudimo, smo že v težavah. Ravno zato je tak monitoring strokovno izjemno zahteven."

V kakšni meri uvedba takšnega načina pridelave vpliva na izdatnost pridelka?

"To je zelo pomembno vprašanje. Ekološka pridelava lahko pomeni tudi polovični pridelek od siceršnjega. To je ta kompromis na račun višje cene. Ko smo leta 2000 začeli uvajati ekološko pridelavo, je bilo izhodišče, da bi morale biti cene v ekološki pridelavi približno trikrat višje. Za ekološko pridelavo je tudi zakonsko predpisano, da se lahko pri njej uporabljajo samo sredstva, ki so naravnega izvora, ta pa so, kot rečeno, bistveno dražja in manj učinkovita."

Stanje je slabo, večina želi ostati pri integrirani porabi

Kaj ste ugotovili v teh dveh letih, obstaja med slovenskimi sadjarji pripravljenost za prehod?

"Stanje na tem področju je slabo, saj večina še vedno želi ostati pri integrirani pridelavi, v kateri vidijo večjo varnost. Višja cena ekoloških pridelkov zanje ni motiv, ker je na trgu ni možno vedno doseči. Velika težava v Sloveniji pa je tudi neorganiziranost panoge, zato smo želeli s projektom doseči, da bi vsaj po strokovni plati zaživel ta trikotnik med izobraževalnimi institucijami, svetovalnimi službami in uporabniki. Sicer je v Sloveniji ta povezava šibka. Po vsej Evropi se izvajajo tovrstne aktivnosti, s katerimi želijo izboljšati prenos znanja od institucij preko svetovalne službe do uporabnika. V Sloveniji že obstajajo uspešne skupine ekoloških pridelovalcev, a je teh še vedno malo glede na vse sadjarje v državi."

Kakšen pa je v Sloveniji trg za ekološko pridelano hrano?

"To je izjemno občutljiv trg, na katerem se sicer proda velika večina domačih ekoloških pridelkov. Trenutno so najbolj aktivni na področju pridelave jabolk topaz, a ko pride na naš trg že malo večja količina tovrstnega sadja iz Italije ali Poljske, se lahko takoj poruši. Zato moramo pri ekološki pridelavi upoštevati vrsto različnih dejavnikov, ki se morajo ustrezno prekriti, da bi bili lahko bili pri tem uspešni na trgu. A kot rečeno, primere uspešne ekološke pridelave v Sloveniji že imamo, recimo biodinamična kmetija Černelič pri Brežicah, kjer imajo med drugim tako živino kot pridelavo jagod. Zvone Černelič je promotor ekološke pridelave pri nas, ki je v tem z dušo in telesom 24 ur na dan. Gre za povsem drugačen pristop kot pri integrirani pridelavi, ki je v primeru nekaterih večjih pridelovalcev že industrijski. Prav tako trend stopnjevanja pritiskov za zmanjševanje fitofarmacevtskih sredstev ne bo šel kar tako mimo, kot nekateri mislijo."

Pravite, da ste zasnovali tudi aplikacijo za pametne telefone, ki bo v pomoč kmetom. Ampak ko gre kmet v sadovnjak, verjetno že sam ve, kaj lahko tam pričakuje.

"Opažamo veliko pomanjkanje znanja pri kmetih, prav tako so za takšno aplikacijo sami izjemno zainteresirani, saj jih bo lahko aplikacija poleg prisotnosti škodljivih organizmov v določeni fenofazi opozorila tudi na koristne organizme, ki so takrat na razpolago. Pri tem jih želimo spodbuditi, da bodo pri izbiri sredstev mislili predvsem na to, da ne bodo izbrali škropiv, s katerimi bi recimo ubili pikapolonice ali stenice."

Polovičarstva ne sme biti

Na kakšne izzive ste naleteli pri kmetih, ki so sodelovali v projektu. Kaj so vas največkrat vprašali?

"Na žalost so največkrat vprašali, s čim bi lahko škropili. Ravno zato smo dali takšen poudarek monitoringu, da bi sadjarje usmerjali predvsem v opazovanje sadovnjakov in le po potrebi v ukrepanje. Na primer žvepleno-apnena brozga je pri jablanah učinkovita tako za plesni kot za škrlup in škodljivce. A z njo je treba rastlino škropiti tudi do 30-krat, če hočemo biti učinkoviti, medtem ko lahko pri integrirani pridelavi z navadnimi škropivi pridemo skoz z dvakrat manj škropljenji. Kmete usmerjamo tudi v vzpostavitev biotskega ravnotežja v nasadu, torej v skrb za koristne organizme. Tu so še velike rezerve."

Ekološka pridelava je torej v državi dobrodošla, ampak le kot dopolnitev klasične pridelave.

"Drži, ampak mora iti celotna kmetija v ekološko pridelavo, če se tako odloči. Pri tem ne sme biti polovičarstva, saj sicer nastanejo težave s sledljivostjo."

Z vidika prehranske samooskrbe verjetno ni priporočljivo, da bi vsi sadjarji v državi prešli na takšno pridelavo ...

"Nikakor. Ekološko pridelavo so začeli v Evropi močno promovirati okoli leta 2000, ko so imeli velike težave z viški pridelkov. Pred tem so viške jabolk odkupovali in jih dali v predelavo, za kar je šlo veliko denarja. Kasneje so tovrstne ukrepe ukinjali, denar pa začeli usmerjati v okolju bolj prijazne načine pridelave. Samooskrba v Sloveniji pada, tudi v sadjarstvu. To je velik problem, ki mu posvečamo premalo pozornosti. Pridelava jabolk se je tako v Sloveniji v zadnjih desetih letih s 3000 hektarjev površin skrčila na 2000 hektarjev. Zanimivo pa je, da se pridelava drugih sadnih vrst, od malin in orehov do jagodičevja, povečuje."

Tudi sadjarstvo ni imuno na problem tržnih viškov, o katerih večkrat slišimo na področju uvoza mesa ...

"Ob vstopu Poljske v EU je zaradi njihovega ogromnega pridelka nastal pravi bum. Na ravni EU pridelamo okoli enajst milijonov ton jabolk letno, od tega Poljska pridela od štiri do pet milijonov ton. Po nekaterih ocenah imajo za približno 60 odstotkov pridelka organiziran trg, medtem ko s preostalimi 40 odstotki rušijo evropski trg. To je še bistveno bolj prišlo do izraza po uvedbi sankcij zoper Rusijo, ko so ta jabolka izvažali tudi k nam po izjemno nizkih cenah. Poljaki so bili tudi zelo uspešni pri pridobivanju evropskega denarja za investicije v nove sadovnjake in hladilnice. To smo si s kolegi tudi sami ogledali na Poljskem, gre za sadovnjake izjemnih razsežnosti. Rekli so nam, da če Nizozemci zasadijo za sto metrov sadovnjakov, jih oni za tisoč."