Krizni klicni center je pričel delovati s pojavom koronavirusa v Sloveniji. Telefoni menda zvonijo neprenehoma?
"Delovati smo začeli 9. marca. Do 30. aprila, torej po 83 dneh, smo prejeli 46.885 klicev. Klicatelji so sicer anonimni, po vtisu najrazličnejših starosti, z različnih koncev Slovenije in tudi iz tujine. V ekipi svetovalcev, ki jo vodim in je opravila ustrezno intenzivno izobraževanje, je 66 študentov medicine višjih letnikov Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Opravljajo neprecenljivo poslanstvo, njihovo znanje, doslednost in predanost so presegli vsa pričakovanja. Na voljo imamo stalno tudi strokovnjake različnih področij - od epidemiologov, psihiatrov do predstavnikov civilne zaščite, ministrstva za zunanje zadeve in nekaterih drugih. Celotno dogajanje harmonizirajo gospe iz vladnega Urada za komuniciranje RS."
Kaj klicatelje zanima? Se med vprašanji znajdejo tudi takšna, ki vas presenetijo, kdaj tudi nasmejijo?
"Vprašanja so različna, odražajo trenutno stanje, dogajanje, vladne ukrepe in njihovo spreminjanje v državi. Veliko je tudi izraženih mnenj, pobud, skrbi in stisk. Individualnih scenarijev, ki se porodijo v vprašanjih, je neizmerno veliko, njihova vsebina je dostikrat prav unikatna: od vprašanja posameznika, kje naj si kupi aparat za umetno predihavanje za domačo rabo, do tistega, če je umivanje jabolk v varekini enako učinkovito kot umivanje solate, ki je, tako umita, čisto okusna ..."
Klicni center je imel izredno poslanstvo med ljudmi: opravil je veliko delo v boju zoper neresnice, ki so se in se še najbolj širijo po spletu, ne samo o virusu, temveč o načinih zdravljenja, zaščiti, prenašanju ...
"To je temeljni namen klicnega centra, od katerega, vsaj po našem vedenju, nismo odstopili niti pri enem odgovoru: pomoč ljudem pri pridobivanju zanesljivih informacij. Naše osnovno poslanstvo je, da nikoli ne odgovorimo: 'Ne vemo!' Če odgovora nikjer ne najdemo, se potrudimo, da ga ustrezni strokovnjaki 'ustvarijo'."
Veliko je še neznank
Z raznih koncev sveta poročajo o vsaj stotih potekajočih raziskavah z namenom odkrivanja cepiva proti okužbi s SARS-CoV-2. "Trenutno je osem kandidatov cepiv, ki bi morebiti lahko bila uspešna oziroma učinkovita in imunogena, nekatera že preizkušajo na prostovoljcih, na voljo je že nekaj rezultatov, ki pa so še premalo povedni," pojasni prof. dr. Mojca Matičič.
"V zgodovini medicine je bil do zdaj najkrajši čas odkritja in izdelave cepiva štiri leta; to je bilo cepivo proti mumpsu. Močno se zanašamo na najsodobnejše znanje in tehnologijo, da bomo čim prej prehiteli novi koronavirus in se spet počutili varne. Komu bo cepivo namenjeno, pa za zdaj še ni jasno. Še danes namreč stroka ne ve zanesljivo, ali imajo osebe po preboleli koronavirusni bolezni 'imunostni potni list', to so protitelesa, ki dolgo vztrajajo v telesu prebolevnika in ob ponovnem stiku z virusom preprečijo ponovno okužbo."
Informacije naj bodo preverjene
Kakovostne informacije so pomembne še zlasti, ko nastopi kriza in postanemo bolj občutljivi na vse, kar preberemo, slišimo ...
"V krizi je zelo pomembno, kako jo ljudje dojamejo oziroma kako dojamejo ukrepe, ki ji sledijo. Od tega sta odvisna odziv in doslednost pri upoštevanju ukrepov in spremembi njihovega vedenja. Informacija, ki jo ljudje prejmejo, je tisti impulz, ki sproži plaz, usmerjen bodisi v pravo smer odziva ljudi ali napačno. Informacije morajo biti preverjene, zanesljive, pravočasne in posodobljene, podane razumljivo, enostavno in z določeno mero empatije."
Je bilo na začetku epidemije zaznati več panike med ljudmi in je bilo zato tudi več klicev? Se je število z umiritvijo stanja zmanjšalo?
"Glede števila klicev, ki jih je v povprečju skoraj 600 vsak dan, smo imeli tudi rekordne dneve z nad 1300 klici dnevno. Ti rekordi so bili jasen odraz uvedenih novosti v državi, predvsem novih ukrepov, ki prizadenejo vse državljane, kakor tudi njihovega ukinjanja. So pa tudi odraz, da ljudje te novosti želijo pravilno razumeti in jih dosledno upoštevati.
Za 'dodano vrednost' klicnega centra pa štejem vloženi napor za pridobivanje določenih informacij, sploh tistih, ki jih ni na voljo, pa se izkažejo za nujno potrebne. S posredovanjem pobud in dilem naših klicateljev ustreznim inštitucijam in odločevalcem smo na ta proaktivni način odpravili že marsikatero zagato in s tem pomagali tudi pri oblikovanju ugodnega izplena krizne situacije. Najbolj pa nas skrbijo klicatelji, ki se k nam zatečejo v hudi osebni ali psihični stiski. Če malo daljši 'razbremenilni' pogovor ne zadostuje, vskoči psihiatrična stroka, ki, kolikor je možno, pomaga razrešiti težavo. Prav zares ugotavljamo, da smo postali nekakšno 'zatočišče', rama, na katero se lahko ljudje naslonijo, ko v povezavi s koronavirusom ne znajo ali ne morejo več naprej. Potrudimo se za čisto vsakega klicatelja: vsak klic je enako pomemben."
Ustvariti si bo treba novo, varno cono ugodja
Kako smo virus sprejeli Slovenci in nanj odreagirali?
"Izredno resno in odgovorno. Prav ponosna sem, da sem del te skupnosti! Zaupali smo stroki in ukrepom, pokazali, da nam je mar, da smo dojeli grožnjo in jo želeli čim učinkoviteje premagati. Dokaz je na dlani, zmagovalca sta dva: zdravstveni sistem, ki se je izjemno izkazal in preživel eno najhujših preizkušenj, ter vse prebivalke in prebivalci Slovenije, ki so se odlično odzvali in sprejeli breme, ki jim je bilo naloženo."
Pravite, da je prva bitka dobljena, kaj pa lahko pričakujemo v prihodnosti?
"Dobljena prva bitka pomeni zajezitev prvega vala koronavirusne epidemije v Sloveniji. A virus ostaja med nami, potuhnjen, vojna z njim bo še dolga, najverjetneje vse do odkritja učinkovitega cepiva oziroma zdravila. Bojimo se predvsem nenadejanih vnosov virusa v državo, ki lahko sprožijo posamezna žarišča okužbe, lahko pa kar cel požar v obliki razširjenega drugega vala koronavirusne epidemije v Sloveniji. Zato smo zdaj še pred težjo nalogo, saj bomo v prihodnjih dneh, tednih in mesecih prebivalke in prebivalci Slovenije tisti, ki si bomo sami postavljali osebne ukrepe in omejitve glede na dejansko stanje.
Prvi val epidemije nas je naučil, kako se pravilno in učinkovito ubranimo virusa. To pridobljeno znanje moramo zdaj prenesti v svoj vsakdan. Situacija je še vedno resna, vzdrževati moramo ustrezen tempo, da ne popustimo in se ne prepustimo trenutnim željam vrnitve v prejšnjo cono udobja, ki jo tako dobro poznano. Ustvarimo si novo, ki bo ne le kar se da udobna, ampak in predvsem tudi varna! Fizična distanca, če ta ni možna, uporabimo maske, in higiena rok sta magična ukrepa, ki delujeta vedno in povsod. Matura – zrelostni izpit je pred nami vsemi, upamo le, da jo vsi opravimo z odliko."