(INTERVJU) Jernej Vrtovec: "Gradnja tunela pod centrom Maribora je smiselna"

Začniva s covidom. Ob vsem negativnem je ta vašemu ministrstvu prinesel kar za 20 odstotkov višji proračun v letu 2021.

"Vlada se zaveda, da bomo prav z infrastrukturnimi investicijami dodatno zagnali gospodarstvo. Naš proračun je rekorden, 1,07 milijarde evrov, od česar bomo največ denarja namenili trajnostni mobilnosti, predvsem posodobitvi železniškega omrežja. Na Štajerskem trenutno peljemo izjemno velik projekt posodobitve proge Maribor-Šentilj, dela se tudi na gorenjski progi, prenavljamo predor Karavanke, decembra bom dal pobudo za dvotirnost proti Grosupljem, Domžalam, Kamniku in Kranju, prav tako ta mesec se bo odprla tudi železniška proga Ljubljana-Kočevje. Železniška infrastruktura pri nas je trenutno res še najbolj muzej na prostem, s posodobitvami zamujamo več let, zdaj skušamo to nadoknaditi. Želimo si namreč čim več ljudi preusmeriti na vlake, da zmanjšamo zamaške na avtocestah, ki jih številni Mariborčani dobro poznajo. Seveda bo precej denarja šlo tudi za obnovo cest, kolesarskih stez in tako naprej. Zato sem proračuna zelo vesel."

Ste seznanjeni z dejstvom, da je Maribor ena najbolj podfinanciranih občin v Sloveniji, da letno iz lastnega žepa za pokrivanje zakonskih nalog, ki mu jih nalaga država, nameni že več kot 20 milijonov evrov?

"Sem. Z županom Arsenovičem vodiva veliko dialoga o razvoju infrastrukture v Mariboru, nazadnje sva bila skupaj prejšnji teden. Vsekakor lahko veliko naredimo z idejami, ki sem jih sveže prinesel v Maribor, govorim zlasti o multimodalnem logističnem centru pri letališču. Imamo načrt, resno idejo, pripravljamo tudi pismo o nameri za župane, ko to podpišemo, vlada sprejme ustrezne sklepe in gremo naprej pri iskanju investitorja. Maribor ima izjemen logističen potencial, je na križišču največjih evropskih transportnih poti. Z iniciativo mislimo resno, ko jo bomo realizirali, vrnitve več ne bo."

Pri tem projektu se precej naslanjate na Luko Koper, Maribor naj bi postal njen zaledni center. Ali so v luki že seznanjeni z vašimi načrti?

"Projekt ni znotraj koncesijskega območja luke, bi pa to po svoji naravi lahko postal. Ne nazadnje se danes večji del tovora Luke Koper skladišči v Gradcu kot pa pri nas, vprašajmo se, zakaj. Direktorju luke sem to že omenil, ni pa to stvar Luke Koper, temveč države in lokalnih skupnosti."

Ste lahko glede logističnega centra kaj bolj konkretni?

"Zadeva je v povojih, jo pa peljemo aktivno. Ni pa več le ideja, imamo že izdelan jasen načrt, kako jo uresničiti. Predvidene so tri cone na skoraj 400 hektarjih površin, imamo točno narisano in opredeljeno, kje so še dodatne možnosti razvoja letališča v smeri proti Miklavžu in Račam. Županom Maribora, Hoč, Rač in Miklavža sem idejo že predstavil, projekt, ki je zelo zazrt v prihodnost, je vreden podpore. Ampak glejte, v idejah je treba biti drzen. Vlada se bo s tem projektom seznanila še letos, potem pa začnemo mednarodni arhitekturni natečaj, razpis zanj lahko izdamo že januarja 2021. Z natečajem bomo dobili celotno vizijo, kako bo vse skupaj šlo naprej. Dopolniti bo seveda treba tudi DPN, pripravljena imamo vsa potrebna izhodišča."

Kako daleč je sicer državni prostorski načrt za letališče, kdaj lahko pričakujemo rezultate?

"DPN je v fazi pobude, ki je bila predstavljena v letu 2018 in na katero so bile podane pripombe, predvsem z okoljskega vidika. V nadaljevanju postopka predvidevamo pobudo za DPN dopolniti, če bi se izkazalo, da je treba izdelati novo pobudo, bomo k temu takoj pristopili, da bi dosegli čim večji okoljski in prostorski kompromis. Podlaga za to bodo z zakonom predpisane strokovne podlage. Moram pa še enkrat poudariti pomen železnice. Nujno moramo dobiti železniški tir tako do letališča kot do Magne. Glede na potencial gre za zelo majhne vložke."

Do Magne ne glede na to, da se je za zdaj iz Hoč umaknila?

"Država je dala določene zaveze in te morajo biti uresničene. Mi moramo delati tako, kot da Magna tam je in deluje."

Ko sva že pri letališču, DRI se upravljanje izteka. Še pred nekaj dnevi ni bilo jasno, ali boste pogodbo podaljšali, danes veste kaj več?

"Pogodbo bomo podaljšali za eno leto. Seveda pa še naprej intenzivno iščemo tudi zasebnega upravljavca letališča, interesente imamo tudi iz Avstrije in Velike Britanije, ki bi na letališču izvajali različne dejavnosti, tudi logistiko, potniški promet, a trenutno problem predstavljata covid in nemožnost potovanj."

Kakšni so trenutni odnosi s kitajskimi lastniki nekaterih zemljišč?

"Situacijo je vsekakor treba rešiti, v kratkem se želim osebno dobiti z njihovimi predstavniki, da odpravimo to zagato. Upam, da s pogovorom, sodni postopki se lahko vlečejo več let."

Lani poleti je iz Maribora prišla pobuda o hitri železniški povezavi Maribor-Ljubljana 50 minut. Kaj, če sploh, je ministrstvo naredilo za uresničitev te pobude?

"S posodobitvami, v katere gremo, je izračunan čas potovanja vlakov na tej relaciji ura in 15 minut. V izdelavi je dolgoročna vizija železniške infrastrukture, katere os bo prav povezava med Mariborom in Ljubljano za obdobje 30, 40 in 50 let. Tam bomo konkretizirali cilje in tudi postopke, kako do njih priti. Kdaj in kako s tem naprej, je odvisno tudi od umeščanja v prostor, bomo pa vlado v začetku prihodnjega leta seznanili z naborom strateških železniških projektov, kar bo tudi podlaga za pričetek umeščanja v prostor. Petdeset minut bo mogočih šele, ko bo zgrajena nova proga ali vsaj novi odseki proge. V prihodnjem letu si želimo začeti umeščanje v prostor."

Kdaj torej bi se to lahko realiziralo?

"Realizacija je odvisna od postopkov umeščanja v prostor, je pa tukaj preveč faktorjev, ki niso odvisni od nas, od okoljevarstvenega dovoljenja naprej, ki se v tej državi znajo zelo zaplesti. Če bi bilo odvisno samo od mene, bi rekel, da bo to pot v eni uri z vlakom mogoče prepotovati do leta 2030, ker pa ni, bom rekel, da je cilj leto 2040. Je pa čas ura in 35 minut za vlake z nagibno tehniko realen že v letu 2021 z zaključkom projektov."

Za Maribor je izjemno pomembna tudi proga Maribor-Prevalje, saj bi progo do Ruš uporabljali kot mestni prevoz.

"Na tej progi je za zdaj predvidena menjava zgornjega ustroja, prilagoditi je treba vozne rede in jih uskladiti z avtobusnimi na celotni trasi vse do Prevalj. Dela se bodo izvajala prihodnje leto, vozne rede bomo uredili takoj v začetku prihodnjega leta. Glede elektrifikacije proge pa trenutno vodimo resne pogovore s predstavniki železniške infrastrukture."

Podvoz Ledina je še ena pomembna zadeva za mariborsko gospodarstvo, predvsem Cono Tezno.

"To je pomemben projekt, vreden kar 12 milijonov evrov. Sporazum o sofinanciranju je bil podpisan 2018, če bodo zagotovljena vsa sredstva, in verjamem, da bo s tem proračunom to mogoče, bo razpis za izvedbo gradbenih del objavljen takoj, ko bo izdelana projektna dokumentacija. Mislim, da bo izvedba že v naslednjem letu."

Občina je izdelala tudi projekt mobilnostnega vozlišča v železniškem trikotniku na Taboru, ki predvideva več oblik trajnostne mobilnosti in je že zajeto v sporazumu z ministrstvom.

"Tovrstni projekti so mi zelo blizu, ker pomenijo velik potencial ne le za mesto, ampak tudi za regijo. Denar je mogoče dobiti, če so le projekti trajnostno naravnani. Gre pa tu za širšo konotacijo, vključen je tudi preboj Ulice Pariške komune do Puhove, o tem sem se z županom veliko pogovarjal. Strinjam se, da je železniško postajališče na tej lokaciji nujno, je v neposredni bližini centra mesta, tam so UKC, Europark ... Od občine pričakujemo izdelane idejne študije zunajnivojskega križanja s postajališčem, ki bo osnova za nadaljnje sodelovanje. Pristopiti bo treba k odkupom zemljišč, pripravljena je tudi že študija potreb za park&ride, prilagoditev javnega potniškega prometa in tako naprej. V to zgodbo bomo šli, je dobra za Maribor."

Bo pa to precej drag projekt in bi Maribor razbremenil tudi prometa v centru mesta na osi vzhod-zahod.

"Drži. Smo pa tu na samem začetku, pred nami je ogromno dela, a tudi za občino, ki mora sprejeti OPN. Po besedah župana se bomo s tem ukvarjali prihodnje leto. Tu moram še enkrat povedati, da z mariborskim županom res dobro sodelujeva, četudi nisva strankarska kolega. Sva ves čas v stiku, aktualni in bodoči projekti tečejo s primerno dinamiko."

Z letališča in železnic na ceste. V Mariboru že dobro desetletje pričakujemo izgradnjo južne obvoznice. Sprejet je prostorski akt, izdelana projektna dokumentacija, pridobiva se gradbeno dovoljenje. Lahko končno pričakujemo razpis za izbiro izvajalca?

"Projekt za prvo fazo južne obvoznice od Streliške ceste do Kardeljeve je bil izdelan že pred enajstimi leti, zato ga je bilo treba novelirati. Ocenjujemo, da bi takoj v začetku leta 2021 lahko oddali vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja. Postopke za njegovo pridobitev in razpis za izvajalca bomo peljali hkrati, da ne bo dodatnih zamud. Denar v proračunu bo zagotovljen. Kar se tiče druge in tretje etape do Tržaške in nato do priključka na avtocesto, tečejo postopki umeščanja v prostor, pogovarjamo se s številnimi deležniki, od ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, zavoda za gozdove, Darsa in občine za nadomestitev kmetijskih zemljišč. V proračunih za 2021 in 2022 so predvidena sredstva tako za izdelavo DPN za drugo in tretjo fazo kot za ostalo."

Kakšno je stališče nove uprave Darsa do nadomeščanja zemljišč?

"Dars se je vedno pripravljen pogovarjati o teh situacijah. Če so problem nadomestna kmetijska zemljišča, potem bomo to zelo hitro in ustrezno rešili. To ni tako velik problem, da bi zaradi njega projekt zavlačevali, južna obvoznica je namreč za Maribor preveč pomembna. Sprejetje DPN sicer ni odvisno samo od mene, vseeno pa menim, da bi lahko bil za drugo in tretjo fazo sprejet v dveh, treh letih. Se pa bom glede tega vprašanja podrobno pozanimal tudi na ministrstvu za okolje in prostor."

Z idejo o predoru pod centrom Maribora ste seznanjeni? Kakšno je vaše stališče do tega projekta?

"Če potem ne bo treba graditi severne obvoznice, je ta projekt smiseln in ga podpiram. Prve študije so pokazale, da je gradnja tunela možna, občina zdaj išče še dodatne potencialne rešitve za prometne zagate na levem bregu Drave. Ker bo prihodnje leto zaradi prenove treba zapreti Lent, je iskanje te rešitve res nujno. Finančni vložek je velik, to je dejstvo. Naslednji korak, sprejem OPN, mora zdaj narediti občina."

Problemi so tudi glede mestnega avtobusnega prometa. Država financira primestne in medkrajevne prevoznike, medtem ko je za Maribor in Ljubljano uzakonila mestni avtobusni promet, denarja zanj pa ni zagotovila.

"Z obema županoma se o tem pogovarjamo. Če se bomo odločili za (so)financiranje, bomo predlagali spremembo zakona, bo pa morala potem država imeti tudi primeren vpliv na izvajanje mestnega avtobusnega prometa. Sicer pa vlada v času covida obema izvajalcema denarno pomaga, kolikor je to le mogoče, zadeve smo dali tako v PKP5 kot v PKP6."

Problem je tudi, da "državni" koncesionarji mestnima prevoznikoma predstavljajo nelojalno konkurenco. Medtem ko jima ni dovoljeno linij podaljšati niti do sosednjih občin, od koder ljudje prihajajo na delo, lahko medkrajevni prevozniki v Mariboru in Ljubljani vseeno pobirajo potnike ...

"Problema se zavedam. Zato bomo zakon podprli, o tem se že pogovarjamo z županom Ljubljane Jankovićem."

Kdaj lahko končno pričakujemo enotno vozovnico?

"O tem se v tej državi govori že vsaj deset let, pa do zdaj nismo naredili še nič. Deloma jo sicer že imamo, predvsem za dijake in študente. Bo pa v nadaljevanju vsekakor treba integrirati še druge vrste potniškega prometa, mestne, železniške, medkrajevne, šolske in druge prevoze v okviru enotnega upravljavca. Ta proces se bo lahko začel takoj, ko bo integrirani izvajalec javnega potniškega prometa ustanovljen s primerno organizacijsko obliko, kadri in primerno opremo. Ustrezen zakon bi lahko sprejeli v pol leta. Enotno vozovnico v polnem pomenu besede bi tako lahko imeli že v letu 2022."

Gondola v Mariboru predstavlja izbirno gospodarsko javno službo. Vaše ministrstvo financira avtobusne prevoznike, da prevažajo potnike s Pohorja, pri čemer čas potovanja traja skoraj eno uro, medtem ko gondole, kjer čas potovanja traja dvanajst minut, ne. Zakaj ministrstvo ne subvencionira niti vozovnic za gondolo niti prevoza samega?

"Kar se vzpenjače tiče, bi to lahko subvencionirali, v prvi vrsti za dijake in študente. O tem konkretnem vprašanju se sicer z županom še nisva pogovarjala, je pa to odlična ideja, to bi lahko naredili skupaj z integracijo potniškega prometa. Je pa tako, da za pomoč vsem žičniškim napravam v Sloveniji v okviru spremembe zakona pripravljamo ukrep, uvedbo sofinanciranja za vzdrževanje in obratovanje, kjer bomo poseben pomen dali gondolam, s katerimi se prevoz izvaja v zaprtih kabinah, v poletni in zimski sezoni, in ki zagotavljajo dostop do ključnih generatorjev turizma. Žičničarji zdaj res životarijo. Subvencioniranje mariborske gondole tudi ne bi smelo biti prevelik strošek."

Če ostaneva na Pohorju. Partnerstvo za Pohorje z izdelanim konceptom, ki govori tudi o državnih cestah, je podpisalo 19 občin. V proračunu je za to območje kar nekaj postavk, tudi načrtovanje novih povezav, a brez aktivnosti. Kako boste kot minister za infrastrukturo prispevali k razvoju Pohorja?

"S partnerstvom sem seznanjen, to, kar je pripravila MRA v sodelovanju z DRSI, je pomembno. V prihodnjih dveh letih imamo v obeh proračunih rezerviranih 30 milijonov evrov za ustrezno reševanje cestne problematike na Pohorju in še sredstva v načrtu razvojnih programov do leta 2025, kjer je predvidenih 60 milijonov evrov. Urediti bi bilo treba tudi makadamske ceste na Pohorju, odsek Areh-Rogla, Ruta-Lovrenc, Oplotnica-Rogla, Fram-Areh. Skupen nastop lokalnih skupnosti na ministrstvu zmeraj naleti na posluh."

Krajani Bresternice si že dlje časa prizadevajo za prenovo vozišča na regionalni cesti proti Dravogradu, zadnji ukrep na tej cesti je bil izveden pred 25 leti. Prav tako je odprta tudi prenova ceste Bresternica-Gaj.

"Če so moji podatki točni, gre za odsek, dolg 2,4 kilometra, pogodbena vrednost prenove je milijon evrov. Obnova trase je razdeljena na več krajših odsekov, delo na prvem odseku v dolžini 400 metrov se je začelo konec novembra. Predvidevam, da bo izvajalec vsa dela zaključil do maja 2021. Kar se pa tiče ceste Bresternica-Gaj, je v teku parcelacija zemljišč, sledil bo odkup, pričetek gradnje je predviden v 2022, je pa projektantska ocena vrednosti tu večja, kar sedem milijonov evrov."

Kje je v tem trenutku prenos Malečniškega mostu na DRSI in s tem pričetek prenove?

"Malečniški most je trenutno še vedno v upravljanju občine. DRSI bo začela prekategorizacijo cest po ureditvi križišča Meljske ceste in Kraljeviča Marka ulice. Ko bo prenos izveden, v pol leta bi se to lahko uredilo, bomo nadaljevali vse potrebne aktivnosti. Kolikor mi je poznano, je sicer stanje mostu zelo slabo."

Težave imajo tudi krajani Dogoš, ki želijo, da država uredi nevaren odsek za mostom čez dravski kanal. Občina je projektno dokumentacijo že uredila, kdaj lahko pričakujemo obnovo?

"Kar se tiče odseka za mostom iz smeri Maribora, se je DRSI z dopisom občine seznanil pred kratkim, izdelan je projekt za izvedbo del, ureditev smo uvrstili v plan za izboljšanje prometne varnosti. O nadaljnjih aktivnostih se bomo z občino dogovarjali sproti, do konca tega leta ji bomo poslali sporazum o sofinanciranju in potem v letu 2021 lahko začnemo graditi. Glede obnove mostu pa bo drugo leto naročen nov projekt za izvedbo, v letu 2022 pridobivanje zemljišč in razpis za gradnjo, v letu 2023 pa izvedba. Ocenjena vrednost gradbenih del je 540 tisoč evrov."

Občini Maribor in Pesnica želita tudi izgradnjo kolesarske poti Eurovelo na stari trasi železnice Maribor-Pesnica. Projekt je omenjen tudi v DPN za modernizacijo te proge. Ste s pobudo seznanjeni?

"Pobuda je atraktivna, vendar postopek umeščanja daljinske kolesarske povezave vodi Razvojna agencija Slovenske gorice v sodelovanju z DRSI. Mi se bomo o tem vsekakor pogovarjali."