(INTERVJU) "Po koncu krize bo izbire za pivoljube zagotovo manj. Samo upamo lahko, da bodo preživele vsaj nekatere pivovarne"

Pivovarji vse glasneje opozarjajo, da jim protikoronski paketi pomoči ne pomagajo v zadostni meri. Brez ustrezne podpore bo preživetje več kot sto mikropivovarn pod vprašajem. Zaradi zaprtih lokalov jim pivo ostaja, po ocenah Združenja slovenskih pivovarn je na tržišču že 100.000 litrov piva s pretečenim rokom, po besedah podpredsednika združenja Andreja Sluge pa bo teh količin še bistveno več. "Po koncu krize bo izbire za pivoljube zagotovo manj. Samo upamo lahko, da bodo preživele vsaj nekatere pivovarne."

Kakšno je življenje pivovarja v teh časih?

"Milo rečeno, pestro. Zelo je zahtevno, zlasti za male pivovarne, ki so izrazito vezane na direktno prodajo gostinskim lokalom. Sprva se je še dalo, po nekaj mesecih vsesplošnega zaprtja pa se začne krmarjenje, da pač ne gre vse skupaj v franže. Ne le stroškovno, časi so zahtevni tudi z vidika načrtovanja, nadzora in papirologije."

Dela v pivovarni torej tudi v tem času, ko gostov v baru nimate in ko ljudje ne prihajajo na oglede, ne zmanjka.

"Drži. Tu in tam imamo kakšno naročilo, tako da je to treba pripraviti in odpeljati. Tudi stekleničenje v tem času poteka. Ključna pa je skrb za pivo, ki je v sodih. Ta dejavnost ni takšna, da bi vse skupaj zaprli, ugasnili luč in počakali, da mine. To je skoraj tako, kot da imaš kravo v štali. Nenehno potrebujemo človeka, da drži vse pod kontrolo. Zato tudi vseh zaposlenih nismo mogli poslati na čakanje."

Kaj pa varjenje? Varite tudi zdaj, razvijate kaj novega?

"Manj, ampak še. Trenutno varimo posebna piva, ki dozorevajo dlje. Produkcijski čas je od leta do treh let. To so piva, ki so starana v lesenih sodih žganih pijač in piva, ki so starana z obdelanimi vinskimi kvasovkami. Ta razvoj nam bo morda omogočil malo lažji izhod iz krize. O tem, da bi naše podjetje stalo na več nogah, smo razmišljali že pred krizo, zato se usmerjamo v različne prodajne kanale. Lani, v prvem valu korone, smo lansirali tudi novo embalažo in začeli pakirati v pločevinkah, seveda pa smo se usmerili tudi v spletno prodajo. Ves čas razmišljamo o novih alternativah in storili bomo vse, kar se da, da bo naša osnovna dejavnost lahko nemoteno delovala naprej."

Znani ste kot največja mikropivovarna v Sloveniji. V časih, ko so bari zaprti, to verjetno ni največja prednost. Kolikšna je vaša letna proizvodnja? Ste jo letos kaj zmanjšali?

"Drži. Upamo, da bo prišel dan, ko bo te epidemije konec in nam bo ta velikost spet prišla prav. Naš letni proizvod je okoli 300.000 litrov piva, letos smo ga zmanjšali za eno tretjino. Temu so primerni tudi prihodki in tak padec je kritičen za vsako normalno podjetje."

Menda je letos na trgu ostalo veliko piva. Po ocenah Združenja slovenskih pivovarn je takega s pretečenim rokom celo 100.000 litrov. Gre predvsem za piva v sodčkih, ki so bila namenjena za gostinsko prodajo. Je ta težava doletela tudi vašo pivovarno?

"Za zdaj še ne. Imamo srečo, da vse pakiramo v nepovratno embalažo, kjer je rok trajanja nekoliko daljši. A vsi pivovarji bomo slej ko prej prišli do točke, ko bomo imeli pivo s pretečenim rokom. Stroški za to pivo so že plačani, prav tako trošarina in treba ga bo zavreči, namesto da bi ga prodali. Za zdaj ocenjujemo, da je teh količin 100.000 litrov, a prepričan sem, da bo na koncu ta številka bistveno večja. Težav bo ogromno, med drugim se poraja vprašanje, kam to pivo sploh lahko zlijemo. Takega problema do zdaj še nismo imeli. Fizično ga sploh ne smemo zliti v kanalizacijo, saj to lahko pomeni ekološko škodo. Kako ga uničiti, kam ga spraviti, dokler ne bo rešitve, in kolikšen bo strošek za to, pa so še dodatna vprašanja. Ob tem je seveda tudi možno in tvegano, da se bodo na trgu kmalu pojavile ogromne količine piva pred iztekom roka po zelo nizkih cenah. To bi bilo slabo za sektor, a tega žal ne moremo preprečiti. Če nekdo nima za elektriko, bo pivo prodal, pa četudi po zelo nizki ceni."

Številni gostinci, posledično pa tudi pivovarji so se v tem času torej znašli v veliki eksistencialni stiski. Na tako krizo ni bil pripravljen nihče. Kako jo boste prebrodili? Pogosto namreč opozarjate, da vam ukrepi države ne pomagajo dovolj.

"Nobena dejavnost ni bila pripravljena na tako krizo, a za pivovarje je situacija še težja. Dejstvo je, da nas z odlokom ni zaprl nihče, a vseeno smo tako zelo vezani na gostinski sektor, da je naš izpad primerljiv z njihovim. Ker nismo zaprti z odlokom, nismo dobili enoletnega moratorija za odplačevanje kreditov pri bankah. Druga težava je, da imamo velike površine, a malo zaposlenih glede na prihodke, ki jih ustvarjamo. Ker se subvencija obračuna glede na število zaposlenih, je pomoč za nas majhna. Naši fiksni stroški so v resnici do šestkrat večji od subvencije, ki jo prejmemo. Če skrajšam: nekaj dobim, vendar je ta pomoč bistveno premajhna. Seveda so nas ukrepi zajeli, ampak ponavljam - doza zdravila, ki smo ga prejeli, je premajhna. Verjetno nobeden ni razmišljal posebej o nas, saj smo premajhni. Malih pivovarjev je približno sto, delovnih mest pa je med 200 in 300, a to ne sme biti razlog, da smo nepomembni. Naša podjetja so decentralizirana, ponudili smo nova delovna mesta izven Ljubljane, tako rekoč na periferiji. Zaposlili smo tudi veliko izobraženega kadra. V naši pivovarni je šef proizvodnje matematik, drugi član proizvodnje je magister kemije, v strežbi pa dela diplomirana slavistka. Ti ljudje v Novi Gorici niso našli dela in mi smo jim dali prve službe. Če ne bo prave pomoči, tvegamo, da bomo dejansko izginili s površja. Slika malih pivovarjev po koncu krize očitno ne bo več takšna, kot je bila pred njo."

Že zaznavate, da se pivovarne zapirajo?

"Za zdaj še ne. Vsi še nekako upajo, a najtežje obdobje šele prihaja. To se bo začelo po odprtju, ko bo vsak še malo poskusil, a nekateri ne bodo zmogli. Pivovarne namreč zaradi fiksnih stroškov izgubljamo kapital. Če verjamemo, da bo po veliki noči bolje in bo covid le še preteklost, bo nekako šlo, če pa bo za angleškim sevom prišel še afriški, libanonski in še kakšen, potem bo pa slika črna. Koliko pivovarn se bo ustavilo, je odvisno od tega, kako dolgo bo to še trajalo. Paziti bi morali drug na drugega. Niso vsi sektorji enaki, zato nas ne morejo naslavljati z enakimi ukrepi. Ministrstva bi morala bolj poslušati gospodarsko zbornico."

Pristojna ministrstva ste že seznanili z vašimi predlogi ukrepov, ki bi vam bolj pomagali. Zahtevate opustitev trošarin, poplačilo odprtih terjatev do gostinskega sektorja, nadomestilo za izdelke s pretečenim rokom trajanja in povrnitev fiksnih stroškov obratovanja.

"Rešitve je treba iskati skupaj. Pogrešamo iskren dialog, saj nismo prepričani, da so vse naše zahteve enostavno izvedljive. Trošarina se nam zdi primeren instrument za reševanje naših težav. Je namreč enostavno merljiva in je premo sorazmerna z velikostjo pivovarne, prometom, finančnim stanjem podjetja in seveda z izgubo. Verjamem pa, da je trošarina vezana na zakonodajo in je tak ukrep težko izpeljati. Ukrep je lahko drugačen, a smiselno bi bilo, da v obzir vzame trošarino. Ne morem se strinjati s to paradigmo, češ, ukrepe smo definirali, vsak je dobil nekaj in mi jih bomo le še podaljševali. Mislim, da bi se morali bolj potruditi."

Nekatere statistike sicer kažejo, da je prodaja alkohola v trgovinah v času covida celo nekoliko zrasla. Kdo je prejel ta kos pogače, če pravite, da se je za vas prodaja bistveno zmanjšala?

"Razlike med velikimi industrijskimi pivovarnami in malimi kraft pivovarnami so ogromne. Velike pivovarne imajo, že zgodovinsko gledano, dobro razvita dva prodajna kanala, to so gostinski lokali in trgovske verige. Razmerje prodaje pri enih in drugih je nekje 50:50. Zanimivo je, da so te pivovarne manko iz gostinskih lokalov uspele nadomestiti s prodajo v trgovinah. Te pivovarne zato zdaj tudi ne skačejo v zrak, saj bodo njihove končne bilance verjetno solidne. Majhne butične pivovarne pa zaradi tehničnega in še kakšnega razloga niso tako močno povezane s trgovinami. Naše razmerje je pa približno 90:10 v prid gostinskim lokalom. Zakaj se ne prilagodimo in v tej situaciji prodajamo v trgovinah? Stvar ni tako enostavna. Marsikatera pivovarna ne zmore plačilnih rokov 90 ali 120 dni, saj nima dovolj financ. Male pivovarne niti ne morejo zagotoviti dobav v reakcijskih rokih, kot jih zahtevajo velike trgovine. Ob tem pa kraft pivovarne zavestno in tradicionalno poskušajo preskočiti distribucijsko verigo, saj želijo potrošnikom prodati vrhunski produkt za čim boljšo ceno. Male pivovarne v tem času prodajo približno deset odstotkov piva v trgovine, ostalo pa predstavlja izpad, saj nakupi preko spleta ne pokrijejo tako velikega deleža."

Velike pivovarne torej sploh nimajo težav?

"Njihov padec prometa bo morda desetodstoten. To je padec, ki ga podjetje še lahko preživi. Naša pivovarna, ki je utrpela manj škode, beleži padec prometa za eno tretjino. So pa pivovarne, ki so zabeležile tudi 40- ali celo 45-odstotni padec. To so številke na letnem nivoju. V mesecu, kot je ta, ko smo povsem zaprti, je upad prihodka od 80- do 90-odstoten. Kakšna bo bilanca pred koncem leta 2021, še ne vemo."

V zadnjih letih, še pred epidemijo, smo v Sloveniji zaznali velik porast mikropivovarn. Trenutno jih je registriranih več kot sto. Skupina prijateljev začne variti za hobi, nato pa to postane resen posel. Tako se začne večina pivovarniških zgodb, tudi vaša. Mislite, da se bodo take zgodbe rojevale tudi v novi realnosti?

"Življenje gre naprej. Vedno prihajajo mladi in zagnani. Vedno prihajajo ljudje, ki mislijo, da imajo boljšo idejo. Če bo svet še normalno izgledal, bo tako tudi ostalo. Še naprej bodo prihajali ljudje, ki bodo pripravljeni tvegati. Zagotovo bodo tvegali več in zagotovo bo teh, ki bodo tvegali, manj. Zlata mrzlica kraft pivovarstva, ki je trajala od leta 2015 pa do lani, se je, kot kaže, končala. Mislim, da bo korajže manj."

Kaj pa garažni pivovarji, za hobi? Ti bodo pa verjetno ostali.

"Tudi mi smo začeli v garaži. Eden na deset ali na dvajset pa se potem odloči in naredi nekaj več. V Sloveniji smo leta 2016 spremenili zakonodajo na področju varjenja piva in to je zdaj za domačo rabo dovoljeno. Do 500 litrov si lahko torej vsak zvari in za to ne plača trošarine. To bo zagotovo ostalo, vendar to je hobi in nima nobene zveze z resno gospodarsko panogo."

A tisti, ki bodo nastali in ostali kot resnejši registrirani pivovarji, bodo ustvarjali naprej in iskali nove okuse. Kakšni so trenutni trendi?

"Pridejo obdobja, ko kakšen stil malo bolj izstopa kot drugi. Imam občutek, da se stvari ponavljajo. Vse mikropivovarne so svojo dejavnost osmislile s pivi visokega vretja in so se odmaknile od tako imenovanih lagerjev, ki so prisotni v industrijskih pivovarnah. Male pivovarne so se odločile, da bodo varile drugačna piva, bolj ale stile z višjo vsebnostjo alkohola. To so bili zahodnoameriški stili, potem pa še stili vzhodne obale. Kasneje se je marsikdo vrnil k lagerjem. In to je cikel, ki se ponavlja."

Torej nimamo koronahita med pivi?

"Ne da bi jaz vedel. Ogromno pivovarjev po tujini se v tem trenutku bori za preživetje. Iščejo nove dodatne kanale, kam bi lahko prodali piva, ki jih imajo na zalogi. Ne vem pa, da bi kdo v tem času ustvaril kakšno pivo, ki bi bilo prodajni hit. Ne nazadnje noben poseben stil piva ne more rešiti težav, v katerih se je znašel sektor. Gotovo se stili razvijajo, ampak se vsi pivovarji lahko prilagodimo trendom in nekaj takega, kar bi lahko naredil samo eden in nihče drug, za zdaj ne obstaja."

Že nekaj let slovenski pivoljubi ne izbirajo več le med zeleno in rdečo etiketo. Pa je kraft pivo še vedno le butična stvar, po kateri posega manj ljudi, ali opažate, da se navade spreminjajo pri vseh?

"Gotovo se zavedanje veča, kar je posledica medijske pozornosti, ki jo dobivajo male pivovarne. A dejstvo ostaja, da je tržni delež teh piv še vedno majhen. V normalnih razmerah v Sloveniji prodamo tri milijone litrov kraft piva, kar sta le slaba dva odstotka od 160 milijonov litrov vsega piva, ki ga v Sloveniji popijemo. Odstotek raste, a še vedno govorimo o zanemarljivem deležu. Več se v resnici govori o tem pivu, kot se ga dejansko spije. Po svetovnih razmerah pa je recimo ta delež v ZDA že presegel 12 odstotkov, na Poljskem in Finskem je šest- do sedemodstoten. Če spremljamo globalne trende, bi ta del lahko tudi pri nas zrastel še za približno štirikrat. A le, če bi imeli ugodne razmere. Kaj bo po tej krizi, pa v resnici ne vemo."

Kako dolgo bi lahko trajala regeneracija sektorja?

"Poletni meseci so nam pokazali, da se lahko hitro približamo rezultatom izpred krize. Je pa res, da so ljudje takrat hitro izgubili strah. Julija smo mislili, da je korona za nami in je nikoli več ne bo nazaj, zdaj pa je situacija nekoliko drugačna. Dejstvo je, da je ta drugi val dosti daljši. Vsako podjetje potrebuje svoj regeneracijski čas, a obstaja točka, preko katere ne gre. Pri tistih, ki bodo preživeli, bo regeneracija na mesečnih prihodkih relativno hitra. Podjetja pa bomo sanirali leta."

Epidemija nam je vzela druženja, piknike, zaprti so bari. Izgubili smo skoraj vse kraje, kjer je bilo pivo prej prisotno. Lahko pivo brez družabnega življenja sploh preživi?

"Kot kaže vsaj naš segment piva, ne more, a vsako pogorišče pušča prostor za novo. Verjetno bo pivo tako ali drugače preživelo. Ne razmišljam, da piva ne bi bilo več. Dejstvo pa je, da se že pije drugače, a po drugi strani nešteto ljudi govori o tem, kako se želijo družiti in kako jim manjka petkovo pivo po službi. Verjetno se bo to vrnilo, takoj ko se bo lahko. Zagotovo pa izbira, ki jo je imel potrošnik pred krizo, po krizi ne bo enaka."