(INTERVJU) Zoran Janković: "Z Janšo sva na različnih straneh, a kar je dobro, bom podprl"

Januarska deložacija začasnih uporabnikov Roga je dvignila veliko prahu ter spodbudila proteste pred kompleksom. V spletnem videoposnetku ste zatrdili, da nasilja ni bilo, rogovci in mimoidoči pa poročajo o brutalnem pretepanju. Kako danes osebno reflektirate dogajanje pred meseci?

Rog je v javnosti povzročil veliko razburjenja in vzbudil veliko podpore začasnim uporabnikom, ki so v bistvu privatizirali javni prostor. Zbirali so podpise podpore, mediji so o Rogu veliko poročali. Še enkrat je treba poudariti, da nasilja znotraj Roga ni bilo, to se je začelo kasneje, pred Rogom, na ulici, ko so začasni uporabniki želeli nasilno vstopiti. Pred tednom smo prejeli tožbo 14 rogovcev. Prvi med njimi je Miha Blažič - N'toko, ki je 18. januarja, tako je zapisano, v Rog prinesel drva za gašperček in prišel nahranit svoji mački. Zanimivo je, kaj zdaj predlagajo: da sodišče tožbi v celoti ugodi in da ugotovi nezakonitost deložacije tožnikov (in njihovih stvari) iz prostorov tovarne Rog in rušenja stavbe ter da smo posegli v človekove pravice in temeljne svoboščine tožnikov. Vsakemu od tožnikov bi MOL po njihovem predlogu morala izplačati odškodnino v višini pet tisoč evrov. Se pravi - osebno dostojanstvo in varnost, pravica do enakega varstva pravic, do nedotakljivosti stanovanja, do političnega združevanja ter svoboda umetniškega ustvarjanja so po glavi vredni pet tisoč evrov? Toliko o pokončnosti vseh protestnikov, ki so se zbrali pred Rogom. Drugi, ki so uporabljali prostore, v tožbi niso zajeti. Naj se vrnem nazaj: začasnim uporabnikom smo leta 2016 v postopku mediacije, preden smo pristali na sodišču, ponudili 600 kvadratnih metrov urejenih prostorov v brezplačno uporabo. Tega niso sprejeli.

Ste bili v zadnjem času v Rogu?

Že pet let ne. Odločil sem se, da bom v Rog stopil ob začetku prenove, kar bo predvidoma okoli 15. maja. Tako v Rogu kot v Cukrarni ustvarjamo javni prostor, ki bo namenjen vsem. To ne bo moj prostor! Namesto da bi bili tega veseli, temu nasprotujejo. Tožbe še nisem prebral v celoti, so pa prve štiri strani zelo zanimive, saj piše, da so Rog vzdrževali in čistili. Iz Roga smo odpeljali več kot 200 ton smeti. Kaj so torej čistili? Po njihovi logiki smo smeti z deponije najprej pripeljali v Rog in jih potem ponovno odpeljali, da bi ustvarili lažni vtis. V resnici pa je bilo čiščenje zelo zahtevno, ker je bilo treba izprazniti galvane, tako da so morali dela za en dan ustaviti. Pa še nekaj je pomembno, česar nihče ne omeni - rogovci so ves čas kradli mestno elektriko. Priklopili so se na steber javne razsvetljave ob Ljubljanici in skozi cev speljali elektriko v Rog.

Lani so vam častni meščani napisali pismo podpore, v katerem so izrazili, da težko sprejemajo stalne napade na vas osebno, na vaše delo in načrte. Podpisana je tudi Svetlana Makarovič, ki pa se je po deložaciji Roga odrekla temu nazivu. Že v času pisanja podpore so bili načrti za Rog sicer znani, projekt se vleče že od 2006.

Poskušam jo razumeti. Tudi na splošno se midva razumeva zelo dobro, najino politično prepričanje je na isti strani. A Svetlana je impulzivna oseba in verjetno niti ne ve za vse naše občinske projekte. Vsako leto doslej smo imeli kosilo s častnimi meščani, kjer sem v nagovoru v približno 20 minutah povedal, kaj delamo v Ljubljani. Vedno je bilo vse sprejeto z navdušenjem. Glede Roga me je zdaj tudi klicala in rekla, da ne mara nasilja. Tudi jaz ga ne maram! To je pri svojih letih naredila impulzivno. Ne zamerim ji. Večina ljudi, ki so izkazovali podporo Rogu, žal niso bili seznanjeni z dejanskim stanjem.

Vlečejo se paralele med vami in Janezom Janšo. Da prihaja pri Rogu do naveze, da sodelujeta.

Zakaj prihaja do teh trditev? Z Janezom Janšo nisem govoril zadnje tri ali štiri mesece. V prvi fazi pandemije sva se slišala, povedal sem svoje stališče, da če je nekaj dobro za Ljubljano, ki je najbolj poseljena in ima največ obiskovalcev, je dobro tudi za celotno Slovenijo. Od takrat se nisva slišala. Nazadnje sva se srečala, ko smo predlagali poglobitev železniške proge v Ljubljani. Takrat so bili zraven še ministra Zdravko Počivalšek in Jernej Vrtovec ter gospoda Jože Mermal in Bojan Albreht. Vlada je predlog sprejela, in če se to uresniči, bo to velika pridobitev za Ljubljano. Na to, zakaj naju povezujejo, ne znam odgovoriti. Mogoče nekomu to preprosto ustreza. Sva si pa v odnosu do predpretekle zgodovine diametralno nasprotna - zagovarjam partizane in NOB, ki so nas rešili največjega zla 20. stoletja: fašizma in nacizma. Pripadam levi politični opciji tudi zaradi odnosa do sodelavcev in spoštovanja do njihovega dela. Moj moto je, da živimo skupaj in spoštujemo vse različnosti.

Je morda smiseln pomislek, da strukture, kot je podpora beguncem, ki se je odvijala v Rogu, v zloščenem in prenovljenem mestu ne morejo zaživeti?

Ne drži, kajti ni občine ne samo v Sloveniji, ampak tudi širše, ki bi dajala toliko sredstev za kulturo in socialo, kot jih dajemo mi. V tem trenutku dajemo 408 prostorov v brezplačno uporabo. Gre za več kot 33 tisoč kvadratnih metrov, kar je površina štirih Rogov. Kar pa se tiče beguncev: pred tremi leti smo slovenski Filantropiji dali v uporabo hišo na ulici Rdečega križa in zagotovili sredstva za prenovo, tam zdaj poteka skrb za migrante v urejenem in varnem objektu. V svojem pismu so rogovci in podporniki zapisali, da naj MOL za bivše uporabnike zagotovi prostore v središču mesta brezplačno in brez razpisa. Podpisnika sta bila tudi predstavnika levice v državnem zboru. Po tem takem naj sprejmejo zakon, da odslej prostore oddajamo po všečnosti! Če bi zdaj prostor za neko dejavnost oddali po nižji ceni, kot je njegova ocenjena vrednost, bi upravičeno postali predmet revizije računskega sodišča in ostalih preiskovalnih organov. Da nekdo predlaga, da bi zagotovili brezplačni prostor, pa je v primeru Roga sprejemljivo? Po tej logiki je poleti prazen prostor tudi parlament, pa ga lahko dajo v uporabo! Polno je dvojne morale in to je tipičen primer. Policijo so dolžili nasilja, češ da so bili Rogovci pri vhodu čisto mirni, policija pa jih je kar na lepem tepla. Ne nas dajati med države, ki so daleč od demokracije! Zdaj so vse pretrpljene duševne bolečine ocenili na 5 tisoč evrov po posamezniku. Žalosten sem, po drugi strani pa to dokazuje, da sem imel prav.

Kakšne so vaše izkušnje s slovensko policijo? Nekaj jih imate.

Dobre so, pa sem imel dvakrat hišno preiskavo, kar ni prijetno. Takrat sem jim povedal, da nimamo kaj skrivati. Svoje delo so opravili korektno - kar so potrebovali, so dobili. Še to - gledal sem del razprave v parlamentu, ko je gospa Nataša Sukić o dogajanju v Rogu izrekla ogromno neresnic in polno domišljijskih zgodb. Direktor ljubljanske policijske uprave Stanislav Vrečar je tam povedal, da z mano ni govoril, in tudi ni. Kar se je dogajalo, so opravile varnostne službe in odvetniki, ki so policijo pravočasno prosili za asistenco, ker so vedeli, kaj se lahko zgodi. Policija je svoje delo tudi tokrat opravila profesionalno. Trdim, da v Rogu ni bilo nobenega nasilja, nastalo je pred Rogom, ko so nekateri poskušali preko policistov nasilno vstopiti. Tudi razlaga vašega kolega, staroste Večera, da je šel le mimo in ga je nekdo pošprical s solzivcem, se mi zdi težko verjetna.

Kaj pa delo policije na protestih?

Podpiram mirne in spoštljive proteste, kajti vsakdo ima pravico izraziti svoje mnenje, sem pa proti nasilnim protestom. Sam se sicer protestov ne udeležujem, ker imamo župani in drugi politiki možnost stvari urediti na sejah v občinskih svetih oziroma v državnem zboru. Sem pa enkrat izrazil podporo nastanitvi prebežnikov v Kotnikovi ulici. Je pa res, da so na protestih močno izražena čustva in ljudje so v takih situacijah nervozni. Primer, ko so policisti srednješolcem v Mariboru napisali kazen, je mimo pameti, saj so bili protesti mirni. In če se spomnim svojih gimnazijskih let: mi smo točno vedeli, kako špricati pouk. In gimnazijci pri teh letih morajo biti revolucionarji! Če hočejo iti v šolo, lahko rečem samo: vsaka jim čast. Za moj okus je kazni preveč. Pravico do svojega mnenja ima vsak, nedopustno pa je, da kdorkoli napada policiste, ki opravljajo svoje delo in jim ni preprosto. Tudi del policijskih družin bi bil gotovo na protestih, če ne bi bili na taki funkciji. Komu pa je v teh časih lepo? Ukvarjamo se samo s politiko v parlamentu, z zamenjavami in interpelacijami predsednika DZ ... povejte mi lepe novice! No, lepe novice so v Ljubljani, recimo čistilna akcija v soboto.

V preteklosti ste že večkrat pohvalili Janeza Poklukarja, novega ministra za zdravje. Kako ocenjujete njegovo ministrovanje in sodelovanje z občino? In kakšni so načrti z ljubljansko mestno bolnišnico glede na to, da so se investicije v zdravstvo povečale?

Poklukar je bil izvrsten direktor UKC-ja, zelo dobro smo sodelovali. Ko je v začetku epidemije klical, da potrebuje prostor za svoje medicinsko osebje, ki ne prihaja iz Ljubljane, smo jim v brezplačno uporabo dali hostel Celica in omogočili brezplačna parkirišča. Ko so potrebovali ljudi za pomoč v logistiki, so se javili naši prostovoljci iz LPP in pomagali brezplačno. Čeprav je UKC državna ustanova in oskrbuje 500.000 ljudi, je stacionirana v Ljubljani in dobro sodelovanje je ključno. Poklukar je tudi z ministrovanjem začel dobro. Že ko je postal direktor UKC-ja, se je zavzemal za poglobitev Zaloške ceste in druge projekte, ki bi izboljšali situacijo na področju zdravstva. Je delaven, mlad in ambiciozen. Ideja o poglobitvi Zaloške obstaja sicer že dvanajst let, še iz časa, ko je bil minister Miklavčič, saj že vsa leta med Vlado RS in MOL velja dogovor o skupnih projektih in razvoju. Če bi se projekt realiziral, bi to pomenilo, da bi bil celoten UKC znotraj ograje in da bi pred glavno stavbo lahko bilo 2000 podzemnih parkirnih mest. Investicija je vredna 100 milijonov evrov. To je projekt, ki bi rešil širši problem. Obenem se gradi nova infekcijska klinika in idealno bi bilo, da bi se cel UKC povezal v celoto. Pred kratkim smo na Šuštarjevem nabrežju uvedli enosmerni promet in uredili parkiranje za paciente, ki potrebujejo oskrbo tamkajšnjih zdravstvenih ustanov, saj je bilo v fazi epidemije veliko bolnikov, ki so jih pripeljali in jih niso imeli kam odložiti. Tudi mestna bolnišnica bo nastala. Ne glede na to, da zagovarjam levo politično opcijo (ne stranko Levica), sem prepričan, da je Janez Poklukar v tem trenutku najboljša rešitev. Ob imenovanju na ministrsko funkcijo sem mu čestital in pripisal, da mi je žal, da ni več generalni direktor UKC-ja.

V začetku epidemije ste zdravstvu ponudili občinske prostore. Bolnike bi lahko namestili na Gospodarskem razstavišču, v dvorani Stožice in Gimnastičnem centru. Zdaj to menda več ne bo potrebno? 

Ne bo. Janez Poklukar je v tem času zagotovil 300 novih postelj za covid bolnike. Najnovejša pridobitev so prostori nad urgenco, ki so bili 10 let nedokončani, potem pa še dodatne kapacitete v bolnišnici Petra Držaja in na Vrazovem trgu ter na ortopedski in gastrokliniki. To je vse stvar organizacije, ki je bila izpeljana zelo učinkovito. Poklukar je to premaknil.

Jelko Kacin, koordinator za logistični del akcije množičnega cepljenja, je javno spraševal, zakaj mesto, kot je Ljubljana, ne organizira več cepilnih centrov. Ljubljana zaostaja za povprečjem države. Okoli devet tisoč starejših od 70 let še čaka na cepljenje. Kako to? Boste uredili dodatna cepilna mesta?

Ne gre za dodatna cepilna mesta, saj teh ne potrebujemo. V Ljubljani primanjkuje cepiva. Naj gospod Kacin, ki je državni koordinator za cepljenje, raje poskrbi, da Ljubljana prejme zadostno število cepiv. To je njegova naloga, namesto da se vtika v organizacijo dela Zdravstvenega doma Ljubljana (ZDL) in logistiko s tem, ko nam ureja prostore za cepljenje. MOL ima dovolj svojih objektov, in če se izkaže potreba za dodatna cepilna mesta, bomo to z lahkoto uredili. Problem pa je, da naš zdravstveni dom naroča zadostne količine cepiv, dobi jih pa manj. ZDL ima 1600 odličnih sodelavk in sodelavcev, ki so zmožni v enem tednu cepiti 40.000 ljudi. Zato sem tudi javno pozval gospoda Kacina, naj se preneha igrati z zdravjem ljudi v Ljubljani in naj zagotovi zadostne količine cepiva ter naj ga ne vodi njegova izrečena misel 'pejmo se mal' hecat'.

Dejali ste tudi, da je Vasko Simoniti najslabši minister za kulturo in da dogajanja na Metelkovi 6 in v Rogu ne gre primerjati. Zdaj je sicer prestal interpelacijo …

To mnenje sem povedal tudi njemu. Ja, v teoriji je interpelacijo prestal, a je dejansko ni. Veliko gre pripisati razpadu SMC. Simoniti je naredil še eno potezo, ki se - odkar sem na tej funkciji - še ni zgodila. Izničil je mnenje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije v primeru Plečnikovega stadiona. Prepričan sem, da bo za to dobil kazensko ovadbo. In mi jo bomo podprli.

Vidite v tem, da je Simoniti odpravil zadnje izdano pozitivno mnenje Zavoda za varstvo kulturne dediščine, politično motiviranost?

Absolutno. In zakaj je to naredil, ne vem. Država lahko zdaj stadion kupi, gospod Joc Pečečnik ga je pripravljen prodati - povedal je že, da bo zanj zahteval toliko denarja, kot ga je doslej vložil, vključno z dokumenti, in potem lahko država s spomenikom dela, kar želi. To je zgodba, ki se bo verjetno nadaljevala na sodišču. Tudi če stadion kupi država, bi se z njo dogovorili za prenovo. Klub povečanju števila športnih igrišč in dvoran za štirikrat, bi nam dodatne kapacitete namreč prišle zelo prav. Nogometni klub Bravo bi se lahko preselil na Plečnikov stadion, medtem ko bi Olimpija imela Stožice in to bi bila krasna rešitev.

Kako pa sodelujete z drugimi ministri?

Kot že rečeno, zelo dobro z Janezom Poklukarjem, pa tudi z Andrejem Vizjakom, Boštjanom Koritnikom, Jernejem Vrtovcem ter Zdravkom Počivalškom. Zelo so operativni.

Pa civilna zaščita?

Sodelujemo odlično.

Kaj pa parlamentarna opozicija? Za Karla Erjavca ste rekli, da je prava rešitev za Desus. On je bil tudi edini iz levega bloka, s katerim ste pred zadnjimi državnozborskimi volitvami sklenili koalicijo.

Po pogovorih z drugimi se je pokazalo, da bi bil Karl Erjavec rešitev, a ni dobil dovolj glasov v svoji stranki. Je izkušen politik, za seboj bi potem imel eno leto vodenja vlade. Drži, da sva midva pred leti podpisala program levega bloka, ki je bil namenjen predvsem SMC-ju. S takratnim predsednikom stranke Mirom Cerarjem sem večkrat govoril o tem, naj stopijo v levi blok. Prepričan sem, da bi bilo danes drugače, če bi takrat to tudi naredili. Erjavec je odšel pokončno. Rekel je, da ne bo stopil v koalicijo z Janezom Janšo. Poslanci Desusa pa se zdaj sprenevedajo, da jih je prav zanimivo poslušati. Zdaj vsi vztrajajo pri tem, da bodo glasovali po svoji vesti, kot da so včeraj prišli v parlament. Ali so do zdaj glasovali brez svoje vesti? Tega ne razumem. Te bravure v izražanju, ki jih počne Simonovič, so meni nerazumljive.

Z SD-jem smo v dobrih odnosih, z LMŠ tudi, z Levico pa sem nazadnje govoril pred kakšnimi tremi meseci, ampak na kratko, nimamo kaj veliko kontaktov. Predvsem je pa Levica v mestnem svetu v bistvu opozicija, ki je stalno nezadovoljna. Ko berem njihove vprašanja in predloge, se mi zdi, da je njihov namen biti samo proti. Pri čemer se v resnici žal ne razlikujejo veliko od SDS-a v mestnem svetu.

Večkrat ste izrazili, da z Janezom Janšo ne bi šli nikoli v koalicijo, v tem času pa dobro sodelujete. Ali bi rekli, da parlamentarna opozicija zares politizira v času krize, kot se ji očita?

Najprej par besed o odnosu z Janšo. Na vzporednih poteh sva že od leta 2005, ko me je s pomočjo Pivovarne Laško in Istrabenza nekrivdno razrešil s položaja predsednika uprave Mercatorja. To, kar je dobro za Ljubljano in državo, bom podprl, sploh v času epidemije. Vsak je odgovoren do sebe in do najbližjih, a navodila mora dajati eden, ne pa, da vsak deluje po svoje, kajti drugače vlada kaos. Tudi v Združenju mestnih občin smo se glede ukrepov poenotili. Upoštevati je treba stroko in konec koncev ima vlada to odgovornost. Delitve na regije pa osebno ne razumem. Trdim, da 90 odstotkov ljudi niti ne ve, kje se konča njihova statistična regija, in ta delitev - glede na to, da smo tako majhni - nima efekta. Tudi tokratnega zaprtja države ne kritiziram, saj nočem prilivati dodatnega olja na ogenj. Potrpeli bomo in bomo videli, kaj se bo potem zgodilo. Janezu Janši sem pisal že pred dvema mesecema in svetoval, naj takoj za zdravstvenim osebjem cepijo učitelje in vzgojitelje. Ker če se nam ustavijo šolstvo in vrtci, se ustavi vse. Naj ponovim: z Janšo sva na različnih straneh, a kar je dobro, bom podprl.

Novinarji pri Pod črto so poročali, da ste glasilo Ljubljana neupravičeno uporabili za volilno propagando, to je v svoji sodbi ugotovilo tudi upravno sodišče. Je glasilo Ljubljana glasilo župana?

Res je, da so nas prijavljali, a sodišče ni ugotovilo nezakonitosti. Če fotografirajo odprtja šol, vrtcev, cest, igrišč itd., je povsem normalno, da se na fotografijah pojavi tudi župan. V enem letu izvedemo okoli sto projektov, to pomeni okrog deset otvoritev na mesec. V času volilne kampanje pa ni bila nikoli objavljena niti ena moja fotografija, pa tudi noben pogovor z mano. Ko končujem mandat, pa je treba dati pregled zadnjih štirih let, prav tako ob koncu leta. Kdo drug bo to storil kot jaz? Najboljši argument v prid glasilu pa je, da ga je naše prebivalstvo v vseh anketah postavilo na zelo visoko mesto glede informiranja in zaupanja.

Kako pa odgovarjate na trditve, da ima časnik Delo sezname ljudi, ki jih v člankih ne omenja? Med njimi bi naj bili tudi vi.

To trditev sem tudi sam prebral od bolj desno usmerjenih novinarjev. Svojih prijateljev nikoli ne zatajim in eden od njih je Stojan Petrič. Dejstvo je, da ne obstaja novinar, ki bi me spravil v zadrego. Lahko vpraša, kar želi, edino, kar pričakujem, je priložnost, da odgovorim. Tudi na televiziji in na radijih nastopam le v živo, vnaprej posnetih izjav pa ne dajem več, ker se jih jemlje iz konteksta in potem je pomen povsem drugačen. Zame ni težkih vprašanj.

A glede teh seznamov menda vseeno imate neko mnenje.

Zakaj bi sploh domneval ali razmišljal o tem?

Ker je Delo največji slovenski časopis in ima ugled ter široko mrežo bralstva.

Štirinajst let sem župan, in če pogledava članke o meni, si upam reči, da jih je dovolj, da z njimi napolnimo sobo, v kateri sedimo. Od tega mi v 90 procentih nekaj očitajo. Sam imam mirno vest. Veliko so pisali o tem, kako sem skorumpiran, po končanih sodnih postopkih v mojo korist pa je bilo prispevkov zelo malo. Nekateri novinarji hočejo kri, ker to prodaja časopis. Včasih so tekmovali v poročanju na osnovi dejstev in si želeli biti najboljši med novinarji - zdaj pa si je ime lažje ustvariti z negativnim poročanjem.

Pa jemljete novinarsko delo osebno?

Seveda, kdor reče, da ga ne prizadene, če o njem pišejo slabo ali neresnice, laže. ​​Poročen sem 46 let in imam dva sinova, ki sta veliko pretrpela zaradi očeta. Lepo je biti Janković, a to, kar sta pretrpela, se ni zgodilo še nobeni družini. Dotakne se te vsaka stvar, a sam sem se odločil za to pot, znam se braniti. Vendar: ko se spravijo na mojo družino in sodelavce, mi prekipi. Tvojega kolega novinarja sem po telefonu poslal v tri krasne, ko je napadal našo direktorico. Zgodba je bila domišljijska. Mojih pa ne boš napadal dokler sem jaz tukaj. Včasih več ne razumem, kam gremo – sprašujem se, kam se je umaknilo tisto uživanje v dobrem, v tem, da za druge narediš kaj lepega.