Ivo Vajgl išče podporo ugledne stranke in računa na uvrstitev v drugi krog predsedniških volitev

V predsedniško tekmo za naslednika Boruta Pahorja se podaja tudi nekdanji novinar, diplomat, zunanji minister in evropski poslanec Ivo Vajgl. Mariborčan, ki je bil nekoč ustanovitelj Demokratične unije, potem pa član parlamentarnih strank LDS, Zares in DeSUS, bo na oktobrskih volitvah nastopil kot neodvisni kandidat. To pomeni, da mora za vložitev kandidature v dobrem mesecu dni zbrati 5000 podpisov državljanov. "To je pomemben trenutek v mojem življenju. Imam podporo svoje družine in številnih prijateljev. Kandidaturo razumem kot alternativo drugim kandidaturam. Zanašam se na to, da ponujam drugačno vsebino kot drugi kandidati," pravi Vajgl.

Človek z jeklenimi živci

Pri 79 letih velja za najstarejšega kandidata, ki je napovedal sodelovanje na oktobrskih volitvah za predsednika republike. Kot pravi, mu bodo politične in življenjske izkušnje koristile v predsedniški tekmi, kjer po anketah javnega mnenja zaostaja vsaj za vodilno trojico Natašo Pirc Musar, Anžetom Logarjem in Marto Kos. "Sem v dobri fizični kondiciji, trdnega zdravja in jeklenih živcev, ko se okoli mene pojavi krizna situacija. Državljanom ponujam svoje dolgoletne izkušnje iz novinarstva, diplomacije in politike. Ponujam svoj ugled, glede na svojo preteklost in zveze pa ocenjujem, da sem primeren za tako visoko in častno funkcijo," je v dolgem govoru povedal Vajgl, ki se v kampanjo podaja med zadnjimi. To mu ne jemlje optimizma, saj računa, da se bo kljub zahtevni konkurenci prebil v drugi krog volitev.

Sprva je računal na podporo SAB, ki je po aprilskih parlamentarnih volitvah izpadla iz državnega zbora, nato pa se je priključila zmagoviti politični sili Gibanje Svoboda. Ker največja vladna stranka za naslednico Boruta Pahorja podpira svojo podpredsednico Marto Kos, je Vajgl upal, da ga bosta podprli SD in Levica kot preostali koalicijski partnerici. V SD so se medtem odločili, da v prvem krogu ne bodo podprli nobenega kandidata, Levica pa svoje odločitve še ni sporočila. Kljub temu meni, da ga bo v kratkem podprla ugledna stranka. Kot pravi, želi v vlogi predsednika republike prispevati k zdravemu ozračju v javnem življenju. Po njegovem prepričanju mora vrhovni poveljnik obrambnih sil združevati ljudi in politiko. Pristojnosti predsednika republike ne bi povečeval, saj meni, da dosedanji ustavni okvir zagotavlja šefu države dovolj možnosti, da svoje delo opravi temeljito in častno. "Doslej smo imeli ugledne predsednike, pri čemer ne skrivam, da mi način delovanja aktualnega predsednika ni blizu. Moteč je bil predvsem njegov molk, ko se je v državi dogajal odklon od vladavine prava. Nastal je vtis, da se je predsednik zavezal določeni politični opciji in zaradi tega molčal," je kritičen Ivo Vajgl.

Sodeloval na protivladnih protestih

Po novinarski karieri se je podal v politične vode. Sloveniji je najprej služil kot prvi veleposlanik na Švedskem. Akreditacijo je pridobil v vseh baltskih in nordijskih državah, kasneje se je preizkusil tudi kot veleposlanik v Nemčiji. Ob koncu vlade Antona Ropa je bil pol leta zunanji minister, nato pa je v kabinetu predsednika republike svetoval političnemu sopotniku in prijatelju Janezu Drnovšku na področju zunanjih zadev. Posebej ponosen je, da je bil deset let član zunanjepolitičnega odbora v evropskem parlamentu. Med drugim se je zavzemal za rešitev palestinskega in katalonskega vprašanja, prav tako je bil velik zagovornik evropske perspektive na zahodnem Balkanu.

"Predsednik republike ne sme skrbeti za lastno promocijo in cenene populistične interese. Pred očmi mora imeti interes ljudi. Izkušnje me učijo, da mora politika v krizi iskati predvsem skupne rešitve," je dejal Vajgl, ki je v zadnjih dveh letih v Ljubljani večkrat sodeloval na protivladnih kolesarskih protestih. Med ključnimi poudarki njegove predsedniške vizije so med drugim brezkompromisno spoštovanje vladavine prava in človekovih pravic, zagotavljanje svobode medijev, kontinuirani boj proti korupciji, socialni dialog, ločitev cerkve od države, spoštovanje vseh verujočih ter ateistov in zagotavljanje politike miru na zunanjepolitičnem področju.