Dolga vrsta samopromotorjev: Je pomembno na volitvah za predsednika države sodelovati, tudi če zmaga sploh ni mogoča?

Matej Grošelj Matej Grošelj
17.08.2022 06:00
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Borut Pahor bo svojemu nasledniku ali naslednici ob koncu leta predal posle predsednika republike. 
Borut Pahor bo svojemu nasledniku ali naslednici ob koncu leta predal posle predsednika republike. 
Robert Balen
Kandidaturo za nastop na oktobrskih volitvah za predsednika republike je doslej napovedalo ducat posameznikov, med katerimi je dolga vrsta samopromotorjev, ki še pred začetkom uradne kampanje nimajo nobenih možnosti za izvolitev v drugi krog. Zakaj se želi množica posameznikov podati v vnaprej izgubljeno volilno tekmo? Jim lahko kandidatura koristi na poslovni poti zunaj politike?

Najmanjše število glasov v zgodovini predsedniških volitev (4418) je pred petimi leti zbrala Janševa osnovnošolska učiteljica Angelca Likovič, z zmago v prvem krogu pa se lahko pohvali zgolj Milan Kučan, ki je na začetku samostojnosti obakrat suvereno dobil volitve. ''Če določeni kandidati resnično ocenjujejo, da so lahko brez življenjskih izkušenj kos nalogi, gre najmanj za nerealno oceno o lastnih sposobnostih,'' o "avtsajderjih", ki se želijo prebiti v predsedniško palačo, pravi sociolog Samo Uhan.
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta