Tako kot vsako leto je obdobje kmetijsko-živilskega sejma Agra v Gornji Radgoni čas za razpravo o aktualnih težavah slovenskega kmetijstva in iskanje možnih rešitev. Izzivi slovenskega kmetijstva so seveda raznoliki, je pa letošnje leto nedvomno zaznamovala suša, ki bo pustila posledice na več področjih. Med drugim bo zaradi slabšega pridelka tudi manj domače krme za živali, kar bo neugodno vplivalo predvsem na živinorejske kmetije. Kmetje so pri tem jasni - vprašanje želijo rešiti trajno z gradnjo namakalnih sistemov, na kar sicer opozarjajo že več let.
Letošnje sušne razmere in njihove posledice so očitno predramile tudi politiko. Ob nedavnem obisku predsednika vlade Roberta Goloba v Pomurju je bilo možno tako od kmetov kakor tudi vladnih predstavnikov slišati predlog, po katerem bi vlada zgradila primarne vode za namakalne sisteme, kmetje pa bi poskrbeli za gradnjo sekundarnih vodov s pomočjo razpisnih sredstev.
Član uprave Panvite Branko Virag upa, da bodo v vladi držali besedo tudi po koncu vročinskih valov in čim prej zagotovili možnosti za gradnjo namakalnih sistemov, predvsem dostop do vodnih virov, kar je osnovni pogoj za takšne projekte. "V Pomurju tega ne moremo zagotoviti drugače kot s pomočjo reke Mure, ki je najbolj zanesljiv vodni vir," pravi Virag in doda, da bi morali s kanalom povezati Muro in potok Ledavo, pri čemer bi bilo na vsakih 10 ali 15 kilometrov narejeno zajetje, iz katerih bi nato lahko namakali tudi do 20 tisoč hektarjev kmetijskih površin. Panvita sicer že danes namaka okoli 830 hektarjev kmetijskih zemljišč. Načrtujejo pa še gradnjo dveh novih namakalnih sistemov, s katerima bodo namakali dodatnih 400 hektarjev. A Virag opozarja, da so porabili več kot sedem let za pridobitev vseh potrebnih dovoljenj. "Če se hočemo v naslednjih 50 letih v regiji ukvarjati s kmetijstvom, je gradnja namakalnih sistemov nujna, sicer bo sledila katastrofa, saj bodo pridelki vsaj za polovico manjši."
"V verigi je kmet prvi, a žal še zmeraj najšibkejši člen"
Gradnjo zavirali tudi kmetje sami
Podpredsednik sindikata kmetov Slovenije Franc Küčan pričakuje, da bodo na kmetijskem ministrstvu pripravili študijo, kako zadevo rešiti na širši ravni, saj opozarja, da verjetno ne bo v interesu vseh kmetov, da bi vlagali v gradnjo vodov za namakalne sisteme. "Za potrebe namakanja manjših površin bi si želeli, da bi ministrstvo dovolilo tudi izrabo podtalnice, za večje kmetije pa je treba urediti razvejene namakalne sisteme."
Evropski poslanec Franc Bogovič meni, da je gradnja tovrstnih namakalnih sistemov izvedljiv projekt, pri tem izpostavlja, da so v času njegovega županovanja v občini Krško zgradili namakalni sistem Kalce-Naklo, s katerim namakajo 380 hektarjev površin. Sistem, po katerem se lahko primarni del tovrstne infrastrukture gradi z evropskimi sredstvi, je po njegovih besedah uveljavljen in tudi podprt v sklopu evropske kmetijske politike. Je pa bilo doslej, kot pravi, pri tem največ težav pri pridobivanju soglasij od kmetov: "Kajti treba je zaokrožiti območje, na katerem se večina strinja z uvedbo namakalnih sistemov. Upam, da bo letošnja suša tudi kmetom eden od naukov, da se bodo lažje odločili za gradnjo namakalnih sistemov."
V verigi še vedno težavna razmerja
Poleg letošnjih razmer pa kmetijstvo že vrsto let pestijo enake težave, ki izvirajo predvsem iz nerešenih razmerij med igralci v verigi preskrbe s hrano, kar so ob otvoritvi Agre izpostavili tudi nekateri vidni predstavniki panoge. Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS, pravi, da je Slovenija na nekaterih področjih samooskrbna pri proizvodnji živilskih surovin, takšna so tudi področja pridelave mleka, jajc in jabolk. "Vendar to ne pomeni tudi, da s trgovinskih polic jemljemo samo slovenske izdelke," pravi Zagorčeva, ki opozarja, da je danes na trgovskih policah v Sloveniji okoli polovica mlečnih izdelkov iz tujine. To razmerje bi bilo treba po njenem mnenju nagniti v prid slovenskih izdelkov na tistih področjih, kjer ima slovenska proizvodnja hrane največji potencial. "Zato moramo od floskul, da prodajamo samo domače, preiti k temu, da se bomo dejansko potrudili prodati več domačih živilskih izdelkov." V Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) so zato med drugim sprožili pobudo, da bi vsak živilski izdelek opremili z označbo, iz katere bi kupec lahko razbral, kolikšen del cene od kupljenega izdelka gre pridelovalcu, živilskopredelovalni industriji, trgovcem in koliko z davkom državi. "Pri tem izhajamo iz tega, da je v verigi kmet prvi, a žal še zmeraj najšibkejši člen," pravi predsednik KGZS Roman Žveglič in doda, da pri prodanem kilogramu kruha država z davkom na dodano vrednost dobi več, kot dobi kmet za pšenico, ki je potrebna za ta kruh. "Menim, da bi na ta način tudi potrošnika prepričali, da bi več posegal po avtohtoni slovenski hrani."
Agra preživela krizo in ohranja svojo vlogo
Mednarodni kmetijsko-živilski sejem Agra v Gornji Radgoni je v soboto 60. odprl vrata, potem ko je v času epidemije koronavirusa preživljal svoje najtežje obdobje, leta 2020 je prireditev celo odpadla. Letos se na Agri predstavlja 1700 razstavljavcev iz 31 držav, sejem bo trajal do četrtka. V vlogi države partnerice letos nastopa Japonska, ki, kot pravi svetovalec japonskega ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo Jošicugu Minagava, želi povečati svoj izvoz prehranskih izdelkov tudi na trge Srednje in Vzhodne Evrope.
Poznavalci slovenskega kmetijstva sicer Agri pripisujejo izjemen pomen za panogo. "Tu je stičišče tehnologij, znanja, prenosa izkušenj in ne nazadnje tudi druženja. Če samo pogledamo, kako se je slovenska zemlja obdelovala pred 60 leti in kako se danes, potem delček v tem mozaiku napredka pripada tudi sejmu v Gornji Radgoni," pravi predsednik KGZS Roman Žveglič.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
