Jadranka Rebernik
"Pošiljam pojasnilo glede pritožbe odvetnice Nataše Pirc Musar, ker smo jo izrezali iz prispevka. Izjavo smo umaknili, ker ni imela nobene dodane informativne vrednosti oziroma ni dodala nič novega h kontekstu prispevka razen njenega mnenja, ki pa ni bilo nujno, saj smo imeli pisno izjavo aktualne informacijske pooblaščenke ga. Prelesnik. Gospo Pirc imamo v programu zelo pogosto – na primer - v ponedeljek 6. 12. dobrih deset minut kot gostja v odmevih na temo odločitve ustavnega sodišča o PC in nato nekaj dni kasneje (13. 12.) še v Tedniku, kjer je komentirala korona zabave, na katerih se ljudje namenoma okužujejo. V enem tednu torej trije nastopi. Moje mnenje kot odgovornega urednika je – in to razumejo in se strinjajo tudi drugi uredniki –, da ne moremo eno in isto osebo uporabljati za različne teme skorajda kot hišnega komentatorja, saj je to lahko sporno z več vidikov. Ob stotinah odvetnikov in tisočih pravnikov v Sloveniji se moramo s kolegi v IP potruditi in najti različne strokovnjake, v tem primeru pravne, ki lahko komentirajo različne teme. Sicer pa smo izjavo ga. Pirčeve, za katero trdi, da je bila cenzurirana, objavili na tretjem programu v celoti, večkrat – tako naredimo pogosto z materialom, ki ga ne porabimo; objavljena je bila še v Utripu in Studiu City. Torej o cenzuri ne more biti govor.
Druga težava, ki se je ob tej primeru pojavila, je bila, da o sami zgodbi oziroma o tem, da jo bodo kolegi pripravljali, nisem bila obveščena, kar se mi ne zdi primerno ali dopustno, glede na to, da sem navsezadnje odgovorna za vse objave in lahko zaradi njih pristanem tudi na sodišču. Da nisem bila obveščena, se mi je zdelo nenavadno, glede na to, da je šlo za zadevo, ki se je na parlamentarni komisiji odprla že dan prej in bi se o njej lahko dogovorili že na jutranjem sestanku, če bi kdo ocenjeval, da je bila nujna. Domnevni prekršek ali celo nezakonito početje direktorja Fursa, ki mu ga je očital opozicijski predsednik preiskovalne komisije, je tema, ki jo je potrebno pripraviti s premislekom, z dovolj časa in tudi poklicati vpletene strani, tako rekoč nujno je, da takšne zgodbe predebatiramo v širšem krogu in da novinar ni prepuščen sam sebi.
Pojasnilo urednika oddaje Dnevnik Borisa Lenarčiča
"Avtor prispevka Nejc Furlan je najprej na kratko povzel razpravo med predsednikom preiskovalne komisije Robertom Pavšičem in generalnim direktorja FURS Ivanom Simičem o vabilu na kosilo največjemu davčnemu plačniku. Simiča ni uspel priklicati, je pa dobil pojasnilo FURS, mnenje informacijske pooblaščenke Mojce Prelesnik in mnenje nekdanje pooblaščenke Nataše Pirc Musar. V. d. odgovorne urednice Jadranka Rebernik me je opozorila, da Nataša Pirc Musar pogosto nastopa v naših informativnih oddajah, zato naj se tokrat njeni izjavi odrečemo. Ker sem bil – sicer zmotno – prepričan, da avtorja prispevka Nejca Furlana ni več v službi in ker je zmanjkovalo časa, sem mlajšemu dežurnemu naročil, naj v skladu z navodili v. d. odgovorne urednice iz prispevka izreže omenjeno izjavo."
Poklicna merila in načela novinarske etike govorijo natanko o tem – da urednik upravičeno pričakuje, da ga novinar obvešča o svojem delu in da se posvetuje o dilemah ali potencialnih navzkrižjih osebnih in poklicnih interesov. V točki o obveznem posvetovanju z uredniki med drugim piše:
'Novinarji, uredniki in drugi ustvarjalci radijskih in televizijskih programov RTV Slovenija so dolžni obveščati o svojem delu nadrejene urednike in se posvetovati z njimi, to še posebej velja ob raznih spornih vprašanjih, ki imajo lahko velik javni odmev. Če bi poročanje v spornih primerih lahko pomenilo kršitev poklicnih meril in etičnih načel programov RTV Slovenija, mora dokončno odločitev, kako naj ravnajo novinarji in drugi ustvarjalci, sprejeti odgovorni urednik radijskega ali televizijskega programa, v katerem bodo takšni prispevki in oddaje predvajani.'
Ocenjujem, da je na neki točki prišlo do šuma v komunikaciji, ki smo jo s kolegi razrešili tako, da smo oživeli zgodnjepopoldanske sestanke, ki so bili v zadnjih dveh letih ukinjeni in na katerih v kratkem času pregledamo obe oddaji in predebatiramo dileme ter odprte stvari. Dnevnoinformativne oddaje se seveda tekom dneva večkrat spreminjajo, zato je nujna nenehna komunikacija.
Varuhinja je o zadevi napisala mnenje in priporočilo. Poudarki iz mnenja:
- v obravnavani zadevi ne moremo govoriti o cenzuri;
- odločitev o ad hoc naknadnem posegu v že končan novinarski prispevek je bila slabo argumentirana, prenagljena in tudi pretirana, saj ni šlo za vsebino takšne narave, ki bi terjala takojšne ukrepanje za preprečitev škode;
- največja napaka je bila storjena z naknadnim posegom v prispevek brez avtorjevega soglasja. Takšno poseganje v novinarski izdelek je prepovedano in pomeni kršitev tako poklicnih meril in načel novinarske etike RTV Slovenija kot novinarskega kodeksa;
- zadeva je posledica serije slabih presoj in napačnih odločitev, predvsem pa še en primer slabe komunikacijske prakse v verigi novinar – področni/dnevni urednik – odgovorni urednik;
- nove oblike posvetovanj in dogovarjanja, uvedene po tej zadevi, so korak v pravo smer.
Celotno poročilo o zadevi preberite TUKAJ.
Jadranka rebernik, portret
Zavračam obtožbo o cenzuri, cenzura v novinarstvu in pri uredniškem delu je povsem nedopustna. V Informativnem programu TV SLO smo zavezani vsestranskosti in uravnoteženosti poročanja in skladno s poklicnimi merili in standardi predstavljamo stališča vseh strani v sporu. Tako bo tudi v prihodnje. Ravno tako ne držijo nekateri drugi podatki, ki jih navaja ga. Pirc, denimo, da smo prispevek krajšali tik pred Dnevnikom; prav tako ni bilo nikakršnega ukaza, da je treba izjavo izrezati. Besedilo prispevka sva pogledala skupaj z urednikom Dnevnika okrog 17.30 in se strinjala, da izjava ga. Pirc ni potrebna, saj ni imela posebne dodane vrednosti, poleg tega je novinar povedal, da je iskal tudi g. Simiča, pa ga ni dobil, kar pomeni, da bi bil prispevek zelo neuravnotežen. V prispevku je bil obširen citat pisne izjave zdajšnje informacijske pooblaščenke, kar bi za informiranje javnosti moralo zadostovati, navsezadnje bi lahko bilo razumljeno, da se spodbija njena avtoriteta ali znanje z dodatnim mnenjem nekdanje informacijske pooblaščenke, zdaj vplivne odvetnice. Tukaj je šlo, kot smo kasneje ugotovili na skupnem sestanku, za ne najboljši nasvet urednice DIO. Kakorkoli, v reševanju te zadeve se je zgodilo nekaj napak oziroma so se pokazale pomanjkljivosti pri procesu našega dela in obveščanja, ki smo jih ali pa jih bomo rešili: ključna napaka je bila, da nisem bila obveščena o odločitvi za pomembnejši prispevek, zato smo znova uvedli kratke delovne sestanke ožje ekipe dnevnih urednikov, kjer zgodaj popoldne pregledamo aktualne zadeve, predebatiramo vrstni red prispevkov, kaj bi se še lahko zgodilo itd; odločitev, da se zadeve loti manj izkušen novinar, ki je pričel z delom šele popoldne, ni bila dobra uredniška odločitev; z mladimi novinarji je potrebno več dela s strani urednikov, včasih tudi nekoliko več časa - tukaj bo nujno nekaj več dela z mlajšimi novinarji, morda uvedba mentorstva, pogovori o poklicnih merilih in profesionalnih standardih, vsekakor pa več dela in pogovor z njimi s strani dnevnih urednikov; napaka je bila, da z urednikom Dnevnika nisva poklicala novinarja, ki je prispevek pripravil, vendar je bil kolega urednik prepričan, da je že odšel domov – o tem smo se pogovorili naslednjo dopoldne na skupnem sestanku, kjer smo se o celotni zadevi pogovorili, saj nisem želela, da bi imel novinar slab občutek ob uredniškem posegu; pogovorili smo se tudi o tem, da bo potrebno v vseh oddajah razširiti nabor strokovnjakov, ki jih vabimo pred kamere kot goste, da se izognemo očitkom, da vabimo nenehno iste osebe.
Menim, da do cenzure ni prišlo, saj javnosti ni bila prikrita nobena pomembna informacija, v avtorski prispevek ni bilo poseženo na način, da bi bila vsebina spremenjena, in izjava ga. Pirc ni bila cenzurirana, saj je bila objavljena na tretjem programu in drugih oddajah na prvem, bila pa je umaknjena iz konkretnega prispevka, ker ni imela pomembne informativne vrednosti."
