Po celem dnevu pro&contra debate o (ne)spornosti objave podatkov o plačah se je zvečer oglasil predsednik vlade Janez Janša. "Problem plač v policiji ni njihova javnost ali nejavnost, ampak razmerje med mnogimi (ne vsemi), ki vedrijo v (prenapolnjenih) pisarnah z vsemi možnimi dodatki, ter policisti in kriminalisti, ki delajo v težkih razmerah in tvegajo lastno zdravje za varnost vseh," je napisal na twitterju. Zato bo plačni sistem za operativni del policije vlada izvzela iz enotnega plačnega sistema in pravičneje uredila ta razmerja, je napovedal.
Na objavljene plače policistov, policijskih sodelavcev in uslužbencev notranjega ministrstva se je danes na Twitterju odzval tudi predsednik parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb Matjaž Nemec (SD).
Zapisal je, da je policija varnostna služba ter da je notranji minister Aleš Hojs razkril podatke, "ki so po pravilniku varovani in po zakonu ne javni". "Objavil je imena mobilnih kriminalističnih oddelkov, ki izvajajo tajno opazovanje in sledenje, kot tudi imena posameznikov Specialne enote Policije."
Ob tem poudarja, da imajo tuje obveščevalne službe in "kriminalci" dostop do "podatkov nacionalnega pomena". "Minister Hojs predstavlja največjo grožnjo nacionalne varnosti v zgodovini slovenske policije. Ministra Hojsa je potrebno nemudoma odstraniti s te funkcije," je še zapisal, na koncu pa napovedal sejo Knovsa, ki bo zasedal v petek ob 12. uri.
Hojs: Plače bodo objavljene vsak mesec
Sinoči je za oddajo 24ur Zvečer Aleš Hojs povedal, da je objavo plač napovedal "že takrat, ko je sindikat napovedal stavko". S tem je odgovoril na vprašanje, zakaj se je ravno zdaj odločil za objavo plač uslužbencev. Poudaril je, da bodo plače od zdaj naprej objavljene vsak mesec. Ob tem je še zatrdil, da na seznamu ni imen tistih, "ki so tako ali drugače zaščiteni". Predsednik PSS Rok Cvetko pa je povedal, da so v sindikatu ocenili, da gre za "slab poskus preusmerjanja odgovornosti za kršitev stavkovnega sporazuma".
Informacijski pooblaščenec ne bo uvedel inšpekcijskega postopka
Informacijski pooblaščenec ne bo uvedel inšpekcijskega postopka zaradi javne objave plač zaposlenih na ministrstvu za notranje zadeve, policije in inšpektorata. Iz objave namreč ni razvidnih kršitev varstva osebnih podatkov, v morebitne druge zakonske izjeme glede prostega dostopa pa se informacijski pooblaščenec ne sme spuščati, so zapisali.
Ob tem pojasnjujejo, da je po določbah splošne uredbe o varstvu podatkov in zakona o varstvu osebnih podatkov osebne podatke dopustno javno objaviti, če njihovo javnost določa zakon. Ker gre v tem primeru za javno objavo plač javnih uslužbencev, se zakonitost presoja po določbah zakona o dostopu do informacij javnega značaja in zakona o sistemu plač v javnem sektorju.
Zakon o dostopu do informacij javnega značaja v 6. členu določa izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja, med katere sodijo tudi osebni podatki, a je ob tem treba upoštevati tudi 3. odstavek tega člena, po katerem se ne glede na to "dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca".
Zakon o sistemu plač v javnem sektorju pa v 1. odstavku 38. člena določa, da so plače v javnem sektorju javne, javnosti pa so dostopni podatki o delovnem mestu, nazivu ali funkciji, o osnovnih plačah, o dodatkih ter delu plače za delovno uspešnost, razen dodatka za delovno dobo. Peti odstavek določa, da prej omenjena določba ne velja za podatke o plačah javnih uslužbencev v obveščevalnih in varnostnih službah, 6. odstavek pa, da so dostopni individualni podatki o znesku celotne bruto plače vsakega javnega uslužbenca in vsakega funkcionarja brez zmanjšanja za morebitne odbitke iz naslova izvršbe, kreditov ali drugih osebnih obveznosti.
"Informacijski pooblaščenec je kot pritožbeni organ glede dostopa do informacij javnega značaja v dosedanji praksi že večkrat odločal o dostopu do podatkov o plačah javnih uslužbencev, pri čemer je zavzel stališče, da je podatek o imenu in priimku, skupaj s podatkom o bruto plači, prosto dostopna informacija javnega značaja," so zapisali.
Prav tako je informacijski pooblaščenec "v svoji dolgoletni praksi že večkrat odločil tudi, da sodijo delavci ministrstva za notranje zadeve in policije med javne uslužbence, enako tudi kot delavci inšpektorata za notranje zadeve".
"Pri podatkih o delu policije gre sicer lahko za druge zakonske izjeme od prosto dostopnih informacij (npr. za tajne podatke), a je presoja, ali je ta izjema dejansko podana, vedno na strani organa (torej ministrstva za notranje zadeve) in zato izven presoje informacijskega pooblaščenca v okviru nadzora nad varstvom osebnih podatkov," so zapisali. (STA)
Notranje ministrstvo je ob začetku stavke Policijskega sindikata Slovenije (PSS) na spletu objavilo podatke o bruto plačah 8694 zaposlenih na ministrstvu, policiji in inšpektoratu za notranje zadeve. Objavljane so decembrske plače, niso pa objavljene plače tistih, ki opravljajo delo prek javnih del, in tistih, ki so prejeli plačo nižjo od minimalne bruto plače. V bruto plači so sicer lahko zajeti tudi poračuni plač dodatkov za pretekle mesece.
PSS: Objava bi lahko bila podlaga za odškodninske tožbe
V Policijskem sindikatu Slovenije, ki stavka že drugi dan, po prvem pregledu objave policijskih plač ugotavljajo, da je prišlo do razkritja osebnih podatkov, ki se jih razume kot varovane in bi lahko bilo tudi podlaga za odškodninske tožbe. Sindikat policistov Slovenije pa bo mnenje sporočil, ko dobi odgovor informacijskega pooblaščenca.
Predsednik Policijskega sindikata Slovenije Rok Cvetko pa je za STA posvaril, da bi bila lahko z objavo plač ogrožena osebna varnost določenih policistov in kriminalistov, pa tudi varnostni sistem. Ocenjuje, da zaradi objave imen preiskovalci ne bodo imeli več takega dostopa do informacij kot do zdaj. (STA)
Plače javnih uslužbencev so v tem času višje, saj v času epidemije prejemajo dodatek. Na ministrstvu je ta v povprečju visok 12,73 odstotka, v policiji 21,48 odstotka, na inšpektoratu pa 11,33 odstotka.
Odziv policije: Takšna objava lahko vpliva na notranjo varnost
"Seznam je organiziran tako, da so razvidni tako osebni podatki uslužbenca policije (ime in priimek) kot delovno mesto in prva raven policijske enote (generalna policijska uprava, policijska uprava), v kateri je zaposlen. Menimo, da objava seznama plač ni v nasprotju s predpisi, ki določajo varstvo osebnih podatkov. Vseeno pa ocenjujemo, da takšna objava seznama uslužbencev policije lahko vpliva na notranjo varnost v policiji. Zato smo ministrstvu za notranje zadeve predlagali, da seznamov v tovrstni obliki ne objavlja in s tem ne povzroča dodatnih okoliščin, ki bi lahko posledično povzročili škodo delovanju policije ter da se pri tem upošteva tudi pravilnik o zaščiti podatkov policije," so sporočili s policije.
Minister Aleš Hojs pa pravi, da z objavo imen niso storili nič narobe, saj nobeno ime na seznamu ni bilo označeno s stopnjo tajnosti. Če pa policija meni, da je bilo z objavo kaj narobe, bodo morali zato sami poskrbeti z ustreznimi akti in podatke o posameznih policistih zavarovati, dodaja Hojs.
Minister je dan po sporni objavi še povedal, da je prav, da policisti dobro zaslužijo in "da Slovenci vedo, koliko zaslužijo".
V Združenju policijskih šefov kažejo na porušen plačni sistem
"Upravičeno se bojimo, da bo imela objava seznama vseh zaposlenih v policiji z njihovimi plačami, ki je po našem mnenju sporna glede objave osebnih podatkov zaposlenih, močan vpliv na odnose med zaposlenimi v policiji in bo povzročila škodo tako v zunanji javnosti kot tudi znotraj organa, kar je mogoče zaznati iz razprav na spletu in socialnih omrežjih. Ob tem izražamo resno zaskrbljenost nad dejstvom, da lahko objava seznama zaposlenih v policiji predstavlja tveganje za notranjo varnost v policiji in za varnost posameznika.
Vsi policisti, ki opravljajo zelo zahtevo delo in jih zavezujejo mnoge omejitve, si za to delo in omejitve zaslužijo ustrezno vrednotenje, ne pa korekcij z različnimi dodatki, ki niso niti trajni niti motivacijski in so zajeti v objavljenih bruto zneskih zaposlenih," so se odzvali v Združenju policijskih šefov Slovenije.
Opozarjajo še, da so popolnoma zabrisane ločnice glede plač med lokalnim, regionalnim in državnim nivojem in da obstajajo velike razlike tudi med primerljivimi delovnimi mesti znotraj policije. Policistova odgovornost (v organizaciji) se konča tam, kjer se začne odgovornost tistih, ki policistom nudijo strokovno pomoč, jim delijo naloge in koordinirajo njihovo delo, usmerjajo njihove aktivnosti in jih ne nazadnje nadzirajo in ocenjujejo, so zapisali. Vse to pa je po njihovem v trenutnem plačnem sistemu popolnoma spregledano in razvrednoteno, za posameznike tudi ponižujoče. "Novi karierni sistem zato naj ne bo priročni izgovor, ampak resna namera k ureditvi (porušenih) razmerij v policiji," so pozvali.
Pirc Musar: Policija bi morala razmisliti, koliko bo varovala določenega uslužbenca
Pravnica Nataša Pirc Musar je na Twitterju komentirala objavo plač, pri tem pa zapisala, da ni "a priori protizakonita". Pri tem poudarja, da je po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja prepovedano objavljati podatke obveščevalno-varnostne službe, hkrati pa tudi imena in priimke zaposlenih ter njihove plač.
V komentarju za Večer pa je Pirc Musarjeva dejala, da je danes razmišljala tudi o zapisih na Twitterju, da so objavljeni tudi imena, priimki in plače pripadnikov Specialne enote policije ter ljudi, ki delujejo pod krinko. "Če to drži in ti podatki niso bili označeni kot tajni, potem gre za kaznivo dejanje," je povedala Pirc Musarjeva. "Nikoli se nismo spraševali, ali je plača policista javna, bila je javna," odgovarja pravnica, a hkrati poudarja, da gre v tem primeru za precedens, saj so bile objavljene plače praktično vseh zaposlenih. Poudarja še, da bi morala policija razmisliti, koliko bo varovala določenega uslužbenca in ta razmislek je "treba razčistiti danes", je zaključila.
Nekdanji minister za javno upravo Gregor Virant pa je na Twitterju zapisal, da so plače javnih uslužbencev v Sloveniji javne. "Tudi na individualni ravni. Od Viranta dalje," je dodal.
Teršek: Poslanci vedo, kako se ravna, ko javni funkcionar krši
Strokovnjak za ustavno pravo Andraž Teršek je na Facebooku zapisal, da je objava ministrstva nevarna, "ker razkriva tudi imena oseb, ki opravljajo posebne naloge, ne le nalog uniformiranih policistk in policistov". Po njegovi pravni oceni je ravnanje "kategorično odstopljenega ministra" nezakonito. Meni namreč, da obstaja utemeljen sum o storitvi kaznivega dejanja in za obstoj dobrih stvarnih razlogov za ugotavljanje storjenega civilnega delikta.
"Vse to početje kategorično odstopljenega javnega funkcionarja vlade ponuja stvarno utemeljene razloge za začetek sodnih postopkov - množično," je zapisal. Na koncu pa še poudarja, da poslanke in poslanci državnega zbora vedo, kako se ravna, ko javni funkcionar vlade krši ustavo in/ali zakon. "Ti vedo tudi, kako se ugotavlja 'politična odgovornost' in kaj to pomeni," je zaključil.
