Letošnji obrtno-podjetniški sejem v Celju se je po enoletnem premoru začel z nagovoroma predsednikov vlad Slovenije in Madžarske, ki ima na sejmu vlogo države partnerice.
Predsednik slovenske vlade Janez Janša se je med drugim zahvalil Madžarski, ki po njegovih besedah tudi z udeležbo na letošnjem sejmu dokazuje, da v Sloveniji prepoznava partnerico na gospodarskem področju. "Veselimo se nadaljnjega poglabljanja gospodarskega sodelovanja. Imamo razvejene in prijateljske odnose, k temu zagotovo prispevajo tudi naša redna srečanja. Vesel sem, da bomo po dolgih letih opravili tudi srečanje obeh vlad," je uvodoma povedal Janša, ki je ob tem poudaril, da je bila Madžarska ena prvih držav, ki so priznale samostojno Slovenijo, to je storila januarja 1992.
Čestitke madžarski demografski politiki
Epidemija je po besedah Janše razgalila slabosti slovenskega gospodarskega okolja, zato si, kot izpostavlja, vlada prizadeva za odpravo birokratskih ovir, pa tudi za spremembe davčne zakonodaje, "na podlagi katerih bo mogoče delavcem, še posebej tistim najbolj produktivnim, izplačati večje plače, ne da bi to dodatno obremenilo delodajalce". V prvih petih mesecih letošnjega leta je blagovna menjava med Slovenijo in Madžarsko dosegla skoraj milijardo evrov, ob nadaljevanju takšnih trendov pa bi bilo lahko letošnje leto v tem pogledu rekordno, je še povedal Janša. Predsednik slovenske vlade je ob tej priložnosti tudi čestital Madžarski: "Za neverjetno uspešen razvoj v zadnjih desetih letih. Ko spremljamo te številke rasti, vaša vlaganja, je vse to občudovanja vredno ..." Janša je Madžarski čestital tudi za pozitivne premike na področju demografske politike, ki bi jih, kot pravi, veljalo posnemati povsod, saj je to velik evropski problem. Madžarska je po mnenju Janše skupaj z drugimi državami Višegrajske skupine in drugimi državami srednje Evrope dokazala, da ta prostor postaja osrednja gospodarska sila na stari celini.
Četrto skupno zasedanje
Slovenska in madžarska vlada sta imeli že več skupnih zasedanj. Vladi sta se tako že leta 2007 srečali v Lendavi in Monoštru, takratna predsednika vlad Janez Janša in Ferenc Gyurcsany sta ob priložnosti položila temeljni kamen za gradnjo ceste med Gornjim Senikom in Verico, ki je velikega pomena za porabske Slovence. Cesta je bila sicer zgrajena šele leta 2014, ko sta jo slavnostno odprla takratna predsednica slovenske vlade Alenka Bratušek in Viktor Orban, ki je medtem vnovič prevzel oblast na Madžarskem. Leta 2009 sta imeli vladi skupno sejo v Keszthelyu ob Blatnem jezeru, vladi sta takrat vodila Borut Pahor in Gordon Bajnai. Leta 2016 sta se vladi obeh držav, na čelu katerih sta bila Miro Cerar in Orban, srečali na Brdu pri Kranju.
Janša in Orban, ki ju povezuje tudi kapitalsko vlaganje poslovnežev iz kroga madžarskega premierja v medije, povezane z največjo slovensko vladno stranko, sicer gojita tesne stike. Orban je Slovenijo letos obiskal že večkrat. Junija je bil med povabljenci na prireditvi ob dnevu državnosti v Ljubljani. Julija je prišel v slovensko prestolnico v sklopu delovnega obiska predsednikov vlad višegrajskih držav. Septembra pa je bil gost na Blejskem strateškem forumu.
Slovenija je zanimiva tudi zaradi turizma
Madžarska se letos v Celju predstavlja s 26 razstavljavci na 525 kvadratnih metrih razstavnih površin. Predsednik madžarske vlade Viktor Orban je poudaril, da se začenja novo gospodarsko obdobje, v katerem bodo imele prednost države, ki so v času epidemije ohranile izvajanje gospodarskih dejavnosti, kar je po njegovem mnenju uspelo tudi Sloveniji. Povedal je še, da je Slovenija za Madžarsko v tem pogledu izjemno zanimiva in da je v Sloveniji tudi vedno več madžarskih turistov. Če bosta združili moči, bosta obe državi zmagovalki, je prepričan Orban, ki tudi sam izpostavil porast blagovne menjave in pozval slovenska podjetja k poslovanju na Madžarskem. Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek med pomembnejšimi projekti v prihodnosti, za katerih realizacijo si državi skupaj prizadevata, omenja gradnjo železniške proge Lendava-Beltinci-Redics, krepitev Luke Koper za razvoj obeh držav, ponovno vzpostavitev letalske povezave med Ljubljano in Budimpešto, gradnjo daljnovoda Cirkovce-Pince in vzpostavitev plinovodnega koridorja med Madžarsko in Slovenijo.
V Celju, kjer so zaradi vladnega obiska veljali poostreni varnostni ukrepi, so člani obeh vlad poleg skupnega zasedanja opravili še vrsto bilateralnih srečanj, podpisan pa je bil tudi sporazum o krepitvi vlaganj na narodnostno mešanih območjih, na katerih živita slovenska manjšina na Madžarskem in madžarska manjšina v Sloveniji.
Boštjan Udovič: Odnose se splača negovati
"Srečanja vlad niso povsem običajna, so pa izjemno zaželena, če lahko do njih pride. Če gre za operativno srečanje in ne samo protokolarno, gre za pomemben simbol odnosov med državama. Gre torej za neko uzanco v diplomaciji, ki pa se ne uporablja tako pogosto, kot bi se lahko. To je odvisno tudi od tega, kakšne medsebojne odnose imajo posamezne države," pojasnjuje Boštjan Udovič s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Najbolj pogosta so tovrstna srečanja med vladami sosednjih držav, pri čemer velikokrat potekajo na obmejnih območjih, pojasnjuje Udovič, ki potrjuje, da je vzdrževanje tovrstnih dobrih meddržavnih odnosov tudi v dolgoročnem interesu države ne glede na trenutne nosilce oblasti. "Vlade pridejo in gredo, države pa ostanejo. Z Madžari, Avstrijci, Hrvati in Italijani bomo vedno sosedi. Tega se moramo zavedati, zato se odnose s temi državami seveda izplača negovati. Sam bi si želel več tovrstnih vladnih srečanj z vsemi sosednjimi državami."