Jasno z Andrejem: Novembrske asociacije

Novembra je sonca malo. Še če je dan kolikor toliko brez oblakov, nekaj sonca vzame megla, pa že tako je dan kratek. Zato smo ga toliko bolj veseli, prav nastavljamo se novembrskemu soncu.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
"Prav nastavljamo se novembrskemu soncu." 
Sašo Bizjak

Prihaja november. Ne vzbuja nam ravno lepih asociacij. Poznojesenski mesec pač, ko drevje dokončno ogoli in potem ostane golo tja do sredine aprila, začetka maja, odvisno od vrste. Pol leta golih vej. Res dolg počitek, v samo pol leta se rastline zbudijo, ozelenijo, rodijo in spet zaspijo. Očitno je počitek pomemben del življenja tudi v naravi, vsaj pri nas. In če se vrnemo k novembru, ja, kratki, prekratki dnevi. Mesec, ki nas pripravlja na zimo. Eden najbolj "temnih" mesecev v letu. Prekaša ga le december. A takrat je zima, in od zime si ne obetamo ravno sončnih dni. Ja, tudi november je v povprečju siv, temno siv mesec. Sonca je malo, po nižinah v notranjosti nekje med dobrimi 60 in 90 urami, na Primorskem dobrih 100, odstopajo pa višje ležeči kraji. Ti pridobijo sonce v dneh, ko je po nižinah megla. Če je nizka oblačnost, ni sonca ne po nižinah ne v gričevju, morda takrat sije le na Primorskem.

A če potegnemo črto, novembra je sonca malo. Še če je dan kolikor toliko brez oblakov, nekaj sonca vzame megla, pa že tako je dan kratek. Zato smo ga toliko bolj veseli, prav nastavljamo se novembrskemu soncu. Če ne piha in če ni res mrzlo, je lahko prav prijetno! Za zdaj mraza še ni, zato so tile sončni dnevi prav neverjetno topli. A resnica slej ko prej pride na plan – od nedelje bo hladneje, vsaj malo bolj novembrsko. Ali bomo prišli na nivo povprečnih temperatur? Skoraj zagotovo ne pod povprečje, tako da bo ta ohladitev le postavila temperature tja, kamor v tem mesecu spadajo. Zdaj smo namreč krepko previsoko, temperaturno povprečje presegamo za več kot pet stopinj! Saj človek ne ve, ali bi zakuril ali ne, le zjutraj se je prijetno stisniti ob topel radiator ali peč. Paradoksalno pa je, da prav jeseni in pozimi lahko doživimo najlepše razglede.

Če nam le vreme ustvari pogoje za to. Hladnejši zrak vsebuje manj vodne pare, sploh nad mejo temperaturnega obrata je zrak zelo suh in vidnost je lahko izjemna! Pa še sonce je nižje in kontrasti zaradi senc izrazitejši, tako da se hribi bolje razločijo tudi na daljavo. Po eni strani torej november prinaša sivino in v nižine meglo (nekako velja pravilo, da pa novembra megla lahko ostane ves dan, sonce je že prešibko, da bi jo načelo, če je le dovolj debela), po drugi strani pa nam, ob ugodnih vremenskih razmerah, omogoča bleščeče razglede v hribih in na gričih. Ni torej tako hudo, kot se zdi. No, doživel sem že razmeroma tople in sončne novembre, pa tudi take, ko sonca skoraj ni bilo. Kaj nam bo prinesel letošnji, seveda ne vemo. Dajmo mu možnost, in če mu ne bo ravno uspelo, bomo to izvedeli šele na koncu, ko bo že mimo, ko bomo vso sivino in mrakobnost že preživeli. Za nazaj pa slabe stvari niso več tako slabe.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta