Urška Mlinarič
Potem ko je vladna pogajalska skupina sindikatom javnega sektorja minuli teden predstavila predlog odprave plačnih nesorazmerij in prevedbo na novo plačno lestvico, se bodo danes in jutri pogajalci srečali na tako imenovanih stebrnih pogajanjih. Znotraj posameznih stebrov - razdeljeni so na steber državne uprave, zdravstva in socialnega varstva, vzgoje, izobraževanja in kulture ter steber drugih javnih zavodov - bodo sindikalni pogajalci lahko predstavili svoje protipredloge odprave plačnih nesorazmerij. Znano je, da javni uslužbenci, ki so uvrščeni do 25. plačnega razreda, odprave plačnih nesorazmerij ne bodo deležni, saj se jim bo ob prevedbi plača v osnovi dvignila na raven letošnje minimalne plače. Z minimalno plačo, ki znaša 1203,34 evra bruto, se bo začel prvi od skupno 67 plačnih razredov. Tisti, ki so trenutno uvrščeni do 26. do 30. plačnega razreda, bodo pri odpravi plačne lestvice dobili kvečjemu en plačni razred. S prevedbo na novo plačno lestvico bi se zaposlenemu, ki je trenutno uvrščen v 26. plačni razred, plača zvišala, kot kaže aplikacija za izračun prevedbe, za 24,3 odstotka. Tisti državni uradniki, vključno s policisti in vojaki kot tudi zaposleni v plačni skupini J, ki se v izhodišču uvrščajo v 31. ali 32. plačni razred, bi z odpravo nesorazmerij in prevedbo dobili za 21,9 odstotka višjo plačo. Učitelj v izhodiščnem plačnem razredu in ob prevedbi bi dobil 26 odstotkov višjo plačo. Za 17,6 odstotka višjo plačo v izhodišču bi imel tudi visokošolski učitelj docent, kaže aplikacija. V vladi dodajajo, da bodo v povprečju javni uslužbenci s plačno reformo dobili med 15 in 20 odstotkov višje plače.
A vrednost omenjenih dvigov bo dodobra sklestila inflacija v letošnjem in prihodnjih letih, saj namerava vlada reformo izvesti v treh letih, od 2025 do 2027. Vlada za zdaj zavrača, da bi se v tem času plače v javnem sektorju usklajevale z rastjo življenjskih stroškov, kar je po dosedanjih sindikalnih odzivih sodeč ena od najbolj spornih zadev v pogajanjih. Da bi se na tak način reforma poplačala sama, je minuli teden dejala Irena Ilešič Čujovič, podpredsednica Konfederacije sindikatov javnega sektorja. Gorazd Kovačič z Visokošolskega sindikata Slovenije je celo izračunal, da naj bi bile ob koncu reforme plače v javnem sektorju v povprečju nižje za šest do sedem odstotkov. Poleg tega se bo do leta 2025 minimalna plača dvakrat uskladila z rastjo življenjskih stroškov, kar pomeni, da bodo nekateri ponovno zdrsnili pod minimalno plačo in jim bo do nje potrebno doplačevati. Trenutno je v javnem sektorju okoli 27.000 javnih uslužbencev, ki jim delodajalec do minimalne plače doplačuje.
Del reforme, po vladni načrtih in principu "dokler ni dogovorjeno vse, ni dogovorjeno nič", je tudi poenotenje splošnih kriterijev za dolžino letnega dopusta. Po principu, kot ga je zastavila vlada, bodo ob nekaj dni dopusta zlasti starejši delavci, prav tako zaposleni v vzgoji in izobraževanju za posameznega otroka do 7. leta starosti ne bi imeli več dva dni dopusta, temveč bo za vse veljalo, da imajo do 15. leta starosti otroka pravico do enega dneva dopusta.
Iz vladnega predloga izhaja, da bodo javni uslužbenci do treh let delovne dobe upravičeni do 18 dni dopusta, dan več bodo dobili tisti nad 3 do vključno 7 let delovne dobe. Dvajset dni dopusta bo pripadlo vsem, ki imajo nad 7 do deset let delovne dobe. Do petnajst let delovne dobe bodo upravičeni do 21 dni dopusta, še dan več do vključno 20 let delovne dobe. Tisti med 20 in 25 let delovne dobe bodo dobili 23 dni dopusta, nad 25 let jim bo pripadlo 24 dni. Namesto dodatnih petih dni pri dopolnjenih 50 letih starosti vlada predlaga štiri dni pri dopolnjenih 55 letih. Glede na izobrazbo bi zaposlenemu pripadalo od dva dni za srednješolsko ali nižjo izobrazbo do pet dni za visokošolsko in še višjo izobrazbo. En dan bi javnemu uslužbencu pripadel za delovno uspešnost.
