(JAVNO PISMO VLADI) Gaza in banalnost zla

Spoštovane članice in člani Vlade RS,

 

v teh vročih poletnih dneh, ko se zdi, da so edino mednarodno dogajanje, ki je resnično zanimalo politike, minule olimpijske igre, nekateri kljub temu in še zmeraj štejemo žrtve genocida, ki ga Izrael izvaja nad Palestinci. 40.000 jih je že, ki so neposredne žrtve orožja, v Izrael pretovorjenega iz ZDA in EU, in okoli 190.000, ki so umrli pod ruševinami, zaradi bolezni, epidemij in lakote.

 

Mesec dni bo tega, kar je Meddržavno sodišče, glavno pravosodno telo Združenih narodov, 19. 7. 2024 objavilo prelomno svetovalno mnenje, v katerem je odločilo, da izraelska okupacija palestinskih ozemelj, vključujoč Gazo, Zahodni breg in Vzhodni Jeruzalem, ki se je začela leta 1967, krši mednarodno pravo in jo je treba čim prej končati. Sodišče je še odločilo, da je nadaljnja prisotnost Izraela na zasedenem palestinskem ozemlju nezakonita, in poudarilo, da mora Izrael čim prej končati svojo nezakonito prisotnost, nemudoma prenehati vse naselitvene dejavnosti na zasedenih palestinskih ozemljih in povrniti škodo, povzročeno fizičnim in pravnim osebam na zasedenem palestinskem ozemlju.

 

 

Strokovnjakinje in strokovnjaki s področja mednarodnega prava, posebne poročevalke in poročevalci Združenih narodov ter članice različnih delovnih teles Združenih narodov pozivajo vse države članice Združenih narodov, da upoštevajo odločitev sodišča in takoj prenehajo sodelovati pri kršitvi mednarodnega prava. To pomeni, da morajo takoj natančno preučiti diplomatske, politične in gospodarske vezi z Izraelom, vključno s podjetji in financami, pokojninskimi skladi, akademskimi krogi in dobrodelnimi organizacijami. Kakršnokoli sodelovanje države članice ZN z izraelskimi institucijami, naj bodo te politične, akademske, kulturne ali gospodarske, ki so vključene v izvajanje okupacije ali apartheida, namreč pomeni, da tudi ta država krši mednarodno pravo in sodeluje v okupaciji in apartheidu. In kot kažejo dolgoletne raziskave kampanje za bojkot, dezinvesticije in sankcije proti Izraelu, velika večina izraelskih institucij sodeluje tako pri izvajanju okupacije kakor tudi apartheida.

 

 

Zakaj torej Slovenija še ni prekinila diplomatskih, akademskih, kulturnih in gospodarskih stikov z Izraelom? Zakaj še zmeraj gostimo izraelske kulturne institucije ali kulturne projekte, ki jih financira Izrael, zakaj naše univerze in posamične fakultete še nadalje sodelujejo z izraelskimi univerzami in podjetji, zakaj so na policah trgovin v Sloveniji še zmeraj na voljo izraelski pridelki in izdelki oziroma pridelki in izdelki, ki so zrasli ali bili narejeni na nezakonito okupiranih ozemljih? Zakaj še vedno nismo poklicali izraelskega veleposlanika na Dunaju niti na zagovor in zakaj z Veleposlaništva RS Slovenije v Tel Avivu še vedno nismo odpoklicali slovenske začasne odpravnice poslov? V luči sankcij, ki smo jih po nareku ZDA, NATO in EU takoj uvedli proti Rusiji zaradi agresije nad Ukrajino, se zdi to neukrepanje nedoumljivo, v luči odločitve Meddržavnega sodišča in potekajočega genocida pa nečloveško, nespametno in nekaj, kar Hannah Arendt poimenuje banalnost zla. Vlada RS se ne more pretvarjati, da ne razume sporočil mednarodnih pravnikov in odločitev Meddržavnega sodišča ali da ne ve, kaj se dogaja v Gazi, vedno bolj intenzivno pa tudi na Zahodnem bregu. Zaradi socialnih omrežij lahko genocid nad Palestinci namreč vsi spremljamo v živo. Posledično lahko sklepamo, da na genocid, okupacijo in apartheid Vlada RS z vso svojo neaktivnostjo pač tiho pristaja in zgolj deluje po ukazu nadrejenih. Kot je to počel Adolf Eichmann. Kako se bo Slovenija v prihodnje zagovarjala morda ravno pred tem istim sodiščem za svojo nepripravljenost spoštovati mednarodno pravo? In kako bo za odpuščanje prosila Palestince?

Naj zaključimo z besedami omenjenih strokovnjakov in strokovnjakinj: