Na ministrstvu za izobraževanje, šolstvo, znanost in šport odločitve, zakaj niso soglašali z imenovanjem, tudi na naše vprašanje niso pojasnili. Skopo so odgovorili le, da so predlog posredovali Komisiji Vlade RS za administrativne zadeve in imenovanja in da so odločitev o nesoglasju sprejeli tam. Očitki sedaj letijo predvsem v smeri, da je vlada pri nesoglasju za ponovno imenovanje Igorja Ž. Žagarja za direktorja Pedagoškega inštituta ravnala politično, saj je imel popolno podporo tako upravnega odbora kot znanstvenega sveta. "Znanstveni svet je organ, ki lahko najbolje presoja direktorjevo ustreznost, saj z njim vsakodnevno komuniciramo in lahko ustrezno ocenimo kvaliteto vodstvenega dela in znanstvenega sodelovanja, zato nas je ne potrditev brez kakršne koli argumentacije presenetila," je pojasnila predsednica znanstvenega sveta Valerija Vendramin. Med prijavljenimi je edini tudi izpolnjeval vse pogoje. Žagar pa je še pojasnil, da je inštitut pod njegovim vodstvom dobro posloval. Tako finančno kot vsebinsko. "Ne vem, kaj točno je razlog za tako odločitev. Možno je, da jim ni všeč politično stališče določenih zaposlenih na inštitutu, lahko gre za željo po politični prevladi nad temami, s katerimi se ukvarjamo, dejstvo pa tudi je, da sem se sam večkrat kritično oglasil v zvezi z delom ministrstva," je pojasnil Žagar in še dodal, da je nesoglasje k njegovemu imenovanju izrekla šolska ministrica Simona Kustec.
"Vlada svoje odločitve ni utemeljila z nobenim poslovnim ali strokovnim razlogom"
Stroka zahteva pojasnila
Zaradi nestrinjanja z odločitvijo ministrice, ki je po mnenju pedagoške stroke in zaposlenih na inštitutu politična, so pripravili izjavo, pod katero se je najprej podpisalo 18 dekanov fakultet in profesorjev, k podpisu pa so pozvali tudi vse ostale. Od ministrice in vlade zdaj pričakujejo, da bodo svojo odločitev prepričljivo utemeljili in pojasnili ali pa imenovanemu direktorju izdali potrebno soglasje in s tem omogočili strokovno in znanstveno neodvisno delovanje inštituta.
"Vlada svoje odločitve ni utemeljila z nobenim poslovnim ali strokovnim razlogom, kar je v državi, ki želi ohraniti in delovati skladno s temeljnimi demokratičnimi vrednotami, nesprejemljivo in skrajno skrb zbujajoče. Kaže namreč na povsem samovoljno oblastno ravnanje, ki posega v strokovno integriteto in neodvisnost javnega raziskovalnega zavoda," je dejal Damijan Štefanc, član upravnega odbora Pedagoškega inštituta.
Žagarju se mandat izteče novembra
Žagarju, ki je trenutno še na mestu direktorja inštituta, se mandat izteče 11. novembra. Če vlada do takrat ne da soglasja k njegovemu ponovnemu imenovanju, bodo najverjetneje imenovali svojega vršilca dolžnosti in ponovili razpis. "A rezultat bo enak. Jaz bom ponovno kandidiral in verjamem, da me bodo kolegi ponovno podprli," je prepričan Žagar, ki tudi sicer ne razume, kako bi lahko takoj na funkciji direktorja nastopil nekdo, ki ni povezan z delom inštituta. "Težko si predstavljam, kdo bi si upal priti v kolektiv, ki ga absolutno ne sprejema. Konec leta pa je tudi najbolj naporno obdobje javnih zavodov. Ne znam si predstavljati, kako bi neki direktor, ki bi prišel od zunaj, izpeljal letne razgovore z zaposlenimi in pripravil vsa poročila," se še sprašuje Žagar, ki sicer ne ve, kdo bi lahko bil skriti kandidat vlade.
Na inštitutu doživljajo že tretji politični pretres
Pedagoški inštitut je bil že večkrat tarča političnega kadrovanja. Leta 2007 so na mesto v. d. direktorja imenovali Dejana Hozjan, ki je prišel iz kabineta takratnega resornega ministra Milana Zvera. V času druge Janševe vlade pa so želeli Pedagoški inštitut združiti z drugimi javnimi zavodi s področja vzgoje in izobraževanja. Krovni zavod bi se imenoval Zavod Blaža Kumerdeja, a ta poskus ni uspel. Strokovni sodelavci in zaposleni na inštitutu so prepričani, da je nasprotovanje ponovnemu imenovanju Igorja Ž. Žagarja prav tako politična poteza.