V Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) so v zadnjem letu opazili porast primerov, ko je podjetje zamujalo z dobavo izdelka, na primer sedežne garniture, bodisi z izvedbo del, kot je sanacija fasade. Precejšnje zamude so tudi pri dobavi rezervnih delov pri garancijskih in izvengarancijskih popravilih, pojasni Matjaž Jakin iz svetovalne pisarne ZPS. Vpliv na to imajo razmere v svetu, predvsem nedostopnost nekaterih surovin in njihove podražitve, pa tudi dejstvo, da se v času pandemije mnogi odločajo za obnovo ali prenovo doma.
Da ne bi nastale nevšečnosti, se je na nakup dobro bolje pripraviti, tudi s poznavanjem pravic, ki ščitijo potrošnika. Po zakonu o varstvu potrošnikov ima namreč kupec, kot pojasni odvetnica Petra Veltruski, pri nakupu blaga oziroma storitev več pravic, med glavnimi tudi to, da prejme naročeno v dogovorjenem oziroma zakonskem roku in da blago oziroma storitev nima napak ter brezhibno deluje znotraj določenega garancijskega obdobja.
Pomembno je reagirati pravočasno in hitro poiskati pomoč odvetnika
Matjaž Jakin opozori tudi na nekatere pravice in dolžnosti, ki jih s pogodbo ni mogoče izključiti: "Med njimi je pravica do odstopa od pogodbe, če podjetje zamuja s svojimi obveznostmi. Vendar pa je pri tem razlika, ali gre za prodajno pogodbo, med katero sodi tudi mešana pogodba, pri kateri gre za dobavo blaga in storitev na primer montaže, ali pa za pogodbo o opravljanju zgolj storitve." Pri slednji se glede odstopa od pogodbe uporabljajo določbe obligacijskega zakonika, pravi sogovornik iz ZPS. Zelo pomembno je, nadaljuje Jakin, da so potrošniki pri podpisu pogodbe pozorni na natančno opredeljenost vseh storitev, ki morajo biti opravljene, kot tudi na rok dobave oziroma montaže. "Če je za potrošnika ta dogovorjeni rok ključnega pomena, naj se tudi to zapiše v pogodbi. Pravice oziroma predpostavke za odstop od pogodbe se namreč razlikujejo, če je rok za izpolnitev dogovorjen kot bistvena sestavina pogodbe oziroma če tako izhaja iz okoliščin ob sklenitvi pogodbe," razloži Matjaž Jakin.
Pomembno je tudi načelo poštenosti
Ob podpisu pogodbe potrošnik po navadi nakaže avans, ki se giblje med 20 in celo 100 odstotki cene. Na ZPS poudarijo, da zakon ne določa višine predplačila in da je to stvar dogovora med prodajalcem in potrošnikom. Vsekakor je za slednjega bolj varno, meni Matjaž Jakin, če je avans čim manjši, saj v primeru zamude in posledično odstopa od pogodbe potrošniku vračila kupnine ni treba terjati od prodajalca. To je, kot poudari sogovornik, še zlasti pomembno ob nelikvidnosti podjetja. Če datum izročitve blaga v pogodbi ni določen, mora podjetje svojo obveznost izpolniti takoj, najpozneje pa v 30 dneh po sklenitvi pogodbe. To je zakonski rok, opozori odvetnica Petra Veltruski.
Če prodajalec oziroma izvajalec v tem roku obveznosti ne izpolni, mu mora potrošnik dodeliti primeren dodatni rok, nadaljuje sogovornica, dolžina tega roka pa je odvisna od naročila - po sodni praksi je po navadi rok 15 dni. Veltruskijeva opozori, da naj bo poziv v pisni obliki in poslan priporočeno po pošti. Kot pravi, je napaka potrošnikov, da s prodajalcem oziroma izvajalcem komunicirajo ustno po telefonu, graje in pozive pa je treba oddati v pisni obliki, lahko tudi po elektronski pošti, če je takšna komunikacija med obema že vzpostavljena.
Če se tudi v dodatnem roku ne zgodi nič, lahko kupec od dogovora odstopi in zahteva vrnitev plačanega avansa in povrnitev škode, ki mu je pri tem nastala. "Najpogosteje za škodo štejemo to, da bo moral potrošnik blago oziroma storitev kupiti po višji ceni ali naročiti pri drugem ponudniku, poiskati kakšno nadomestno rešitev, s katero bo imel dodatne stroške ..." pojasni sogovornica, ki pravi, da je vnovično podaljšanje roka opravičljivo samo iz razlogov, ki imajo naravo višje sile, vse drugo so neutemeljeni razlogi in pomenijo zamudo.
Komu še zaupati?
Zamude z dostavo in večtedensko čakanje na storitve so omajali tudi zaupanje v izvajalce in prodajalce. Koga izbrati in po kakšnih priporočilih? Matjaž Jakin iz ZPS je prepričan, da so priporočila in izkušnje potrošnikov vsekakor lahko pomemben dejavnik pri izbiri, niso pa zagotovilo, da z določenim podjetjem ne bomo imeli težav. Predlaga, da preverijo tudi finančno poslovanje izbranega prodajalca oziroma izvajalca in morebitno blokado računa, s katerim posluje, in sicer na spletnem portalu Ajpes.
Za višjo silo se razen naravnih katastrof štejejo tudi druge obveznosti, ki jih prodajalec oziroma izvajalec ni mogel vnaprej predvideti in se jim izogniti. Sta torej kriza z materiali in pandemija opravičljiv razlog za večtedensko čakanje? Odvetnica pojasni, da so zaradi razmer na trgu, ko dejansko prihaja do podražitev in zamud pri dobavi materiala, prodajalci oziroma izvajalci svoje pogoje poslovanja morali dopolniti in s podaljšanimi roki seznaniti svoje stranke. "Ker gre za splošno znana dejstva, gre za opravičljive razloge za zamude," pove Veltruskijeva, hkrati pa opozori na načelo poštenosti, ki zahteva, da ima v teh primerih tudi potrošnik možnost, da od pogodbe brez posledic odstopi in se mu avans vrne. Vendar bi moral biti to poseben pogodbeni dogovor, saj ga v splošnih pogojih prodajalca zagotovo ne najdemo, poudari sogovornica.
Popust zaradi zamude - dogovor med strankama
Vse dražje surovine pa dražijo tudi storitve. Primer bralke, ki jo je monter sanitarne opreme ob naročilu opozoril, da bi se zaradi podražitev surovin na trgu lahko dvignila tudi cena na pogodbi, ni osamljen. Vendar se poraja vprašanje, ali lahko izvajalec zahteva višje plačilo, čeprav je v pogodbi, ki sta jo obe strani že sklenili, jasno navedena končna cena? Kot odgovori Petra Veltruski, je s sprejemom ponudbe pogodba sklenjena in s tem tudi dogovorjena cena. "Sestavni del pogodbe so splošni pogoji, lahko tudi zapisi na ponudbi, kjer prodajalci oziroma izvajalci zabeležijo pridržek zvišanja cene, tudi podaljšanja roka dobave," še pojasni sogovornica. Podobnega mnenja so tudi na ZPS. Matjaž Jakin poudari, da je cena izdelka ena od bistvenih sestavin pogodbe in jo prodajalec, razen če bi bilo tako dogovorjeno s pogodbo, po sklenitvi pogodbe ne sme spreminjati. "V takem primeru bi moral imeti potrošnik pravico odstopiti od pogodbe," opozori Jakin.
Zakon tudi ne določa, ali lahko potrošnik ob zamudi od prodajalca oziroma izvajalca zahteva popust na storitev. "Edina denarna posledica zamude je pogodbena kazen, ki mora biti izrecno dogovorjena, tudi višina kazni," opozori Petra Veltruski, ki poudari, da je pravna posledica zamude odškodninska odgovornost za kritje dejanske škode, ki je nastala zaradi zamude. Popust zaradi zamude je bolj stvar dogovora med strankami, meni odvetnica.
Na koga se obrniti
Sedežna garnitura zamuja en teden, keramičar pa se sploh ne oglaša na telefon, čeravno vam je v telefonskem pogovoru zatrdil, da z deli v kopalnici začne čez teden dni. V primeru zamud in nespoštovanja pogodbenih obveznosti se morajo potrošniki najprej obrniti na prodajalca oziroma izvajalca, s katerim so sklenili pogodbo, opozori Matjaž Jakin. "Če pride do odstopa od pogodbe in podjetje na potrošnikovo upravičeno zahtevo ne vrne kupnine, se lahko obrnejo na tržni inšpektorat. Ta lahko podjetju z odločbo naloži vračilo kupnine," pojasni sogovornik iz ZPS.
Kadar pa laična ravnanja inšpekcijskih služb ne dosežejo učinka, je stvar že zrela za odvetnika, poudari odvetnica Veltruski. Po njenih besedah je pomembno reagirati pravočasno in hitro poiskati pomoč odvetnika, saj zakon za uveljavljanje pravic, kot še doda, določa roke in ima lahko zamuda kakšnega roka za posledico tudi izgubo pravice. Potrošnikom svetuje, da zlasti pri velikih naročilih, kot so izvajalske pogodbe za gradnjo, razna obrtniška dela, poiščejo pomoč odvetnika že v fazi, ko se sklepa pogodba. "Praksa namreč kaže, da je kršitev bistveno manj, če so pravice in obveznosti strank vnaprej jasno dogovorjene in zapisane," še sklene Veltruskijeva.
Dobavni roki se podaljšujejo, a zamud ni
Mnoga podjetja v Sloveniji se soočajo s podražitvijo materialov ali pa so dobavni roki iz tujine daljši. Posledica tega je tudi daljše čakanje potrošnikov na naročene izdelke oziroma storitve. Irena Žakelj Gašperin iz podjetja Žakelj, kjer prodajajo sedežne garniture, pojasni, da je dobavni rok za sedežne garniture zaradi nastalih razmer daljši, a za to ni kriva samo kriza na trgu, temveč po mnenju Gašperinove tudi več naročil. Kljub temu zamud pri dostavi blaga strankam ni, še zatrdi sogovornica in pove, da se že v pogodbi zavarujejo z daljšim rokom dobave izdelka, s čimer preprečijo zamude. Na povečan obseg naročil v času pandemije opozori tudi Matjaž Elšnik iz podjetja Elšnik, d.o.o., uradnega predstavništva za Guardi Slovenija, kjer ponujajo ograjne sisteme. "Med pandemijo se je znatno povečala proizvodnja, naročil je za 40 odstotkov več," pojasni Elšnik. Eden od razlogov za to je po njegovem mnenju tudi "poceni denar", saj ljudje svoje prihranke investirajo v gradnjo in obnovo svojih domov. "Če smo pred pandemijo ograje, izdelane po meri, dobili v petih do osmih tednih, danes čakamo tudi 12 tednov. Vsekakor z daljšimi čakalnimi dobami pravočasno, še pred nakupom, seznanimo stranke," opozori Elšnik. Pravi, da so se izdelki iz njihove ponudbe, kljub podražitvam surovin na trgu, katerih cene so se dvignile tudi za sto odstotkov, podražili za zgolj deset odstotkov. Na pomanjkanje materialov na trgu pa so se uspeli pravočasno pripraviti v podjetju Ekosen, kjer se ukvarjajo z IR-ogrevanjem, in ves material, kot je povedal Andrej Okreša iz omenjenega podjetja, naročiti še pred krizo, tako da trenutno pri naročilih strank ni zamud.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
