Kako daleč je Lebnov projekt nove zelene stranke

Namigovanja o nadaljevanju politične kariere lani februarja zaradi afere maketa odstopljenega okoljskega ministra Jureta Lebna nikdar niso čisto potihnila, razplamtela so se v začetku 2020., ko naj bi se v vlogi svetovalca pridružil kabinetu takratnega premierja Marjana Šarca (LMŠ). A se je nato pozornost hitro preusmerila nazaj na tlakovanje samostojne strankarske poti. Kot je slišati, nekdanji ustanovni član SMC zdaj aktivno tipa po terenu in s somišljeniki pripravlja resne programske smernice na področju okolja in trajnostnih politik. To je smer, v katero naj bi na naslednje redne volitve popeljal zeleno stranko.

Zeleni preporod in prestiž časa, ki ga imajo

Kako je z njegovimi apetiti o povratku v politiko, smo med drugim vprašali Lebna. "Slovenija ima neponovljivo priložnost, da s pomočjo evropskih sredstev v Evropskem zelenem dogovoru v naslednjih desetih letih popolnoma pozeleni delovanje naše države. Prepričan sem, da v Sloveniji za tak podvig obstajajo dobre ideje, še boljši projektni načrti in odlične ekipe," nam je povedal in dodal, da težko nemo spremlja velik implementacijski deficit na vladni, a tudi lokalni ravni. "O teh izzivih zelenega preporoda se veliko pogovarjam s somišljeniki iz cele Slovenije in opogumlja me dejstvo, da odlični posamezniki še niso vrgli puške v koruzo in da na terenu tli želja po prehodu v okolju prijazno družbo," je ocenil za Večer. Ne dela si utvar, ve, da bo za konkretna "zelena dejanja" na nacionalni ravni treba zopet v politiko. Do rednih volitev leta 2022 je, kot ocenjuje, časa še več kot dovolj. Pravi pa Leben, da si ta korak želi storiti "s kompetentno, odločno, vztrajno, delavno in k cilju usmerjeno ekipo", saj en človek ne more rešiti niti ene večje težave, kaj šele celega planeta.

Zveneča imena ali "no name" posamezniki

Čeprav je po navedbah naših sogovornikov iz Lebnovega kroga v tej fazi ekipa polna še "no name", torej za širšo javnost za zdaj manj znanih posameznikov, pa so že zaokrožila tudi nekatera bolj znana imena. Med njimi je v prvi vrsti pričakovano okoljska aktivistka Urša Zgojznik, ki je letos za Večer pogovore že potrdila, javno njunih skupnih ambicij ni skrival niti Leben. Po naših informacijah naj bi bil snovalec projekta bolj ali manj formalno k sodelovanju povabil tudi poslanca SD Janija Prednika, ki teh navedb ni komentiral. Leben naj bi skušal po nekaterih navedbah pritegniti več županov, med drugim kočevskega Vladimirja Prebiliča, sicer politologa. "Nobeden me ni kontaktiral ali me kam vabil niti nisem v nobeni skupini," to sicer zanika Prebilič. Ni pa povsem odbil interesa za politiko na nacionalni ravni, saj si želi, da bi Slovenija delovala drugače, kot deluje zdaj. Pravi, da bi ga zanimala vsebinska in ne rokohitrska ponudba, poleg programa je kot pomembno izpostavil še dvoje: "V druščino ljudi z nahrbtniki ne bi šel, ker ga sam nimam. Tretja stvar pa je, brez ideologije. Potrebe po ideološki razklanosti ne vidim." Ko bo to kdo imel in ga bo k sodelovanju povabil, sam se namreč ne namerava vabiti, pravi, da je za pogovore odprt.

Novo stranko bi zdaj volilo zelo malo ljudi

Kje je na političnem prizorišču v resnici še prostor, smo v luči ustanavljanja novih strank vprašali direktorico Mediane Janjo Božič Marolt. "Prostora ni nikjer, povsod se ga pa da narediti," je odvrnila in dodala, da je največja gneča na sredini proti desni. Božič Maroltova pravi, da je sicer za kogarkoli, ki se želi pojaviti z novo stranko, bistveno, da najde svojo točko razlikovanja, ki lahko potegne določen segment volilne baze: "Tudi trg političnih strank je lahko diverzificiran, ne pa enovit. Ker če imajo ljudje iste obljube od vseh strank, se težje odločijo. V takih primerih potem prevlada moč blagovne znamke vodilnega nosilca stranke, njegov ugled, da ne rečem njegove obljube." Po njenih navedbah raziskave ta hip sicer kažejo, da le okoli en odstotek ljudi reče, da bi volili novo stranko, kar je zelo malo: "Ampak to je malo, ker so volitve, vsaj redne, zelo oddaljene."