Andreja Kutin
Zaradi blokade izvajanja odstrela velikih zveri v Sloveniji, ustavno sodišče je namreč razveljavilo interventni zakon na katerem je temeljil odstrel volka in medveda iz narave, so se populacije obeh vrst povečale. Da je stanje nevzdržno, trdijo kmetje in njihove organizacije, poleg drugih ukrepov si želijo predvsem vnovičen odstrel in večje odškodnine za škodo, ki jo povzročijo zveri pri rejnih živalih. Živinorejci že opuščajo dejavnost, opozarjajo.
Delovna skupina
Ministrica za kmetijstvo Irena Šinko je uvodoma poudarila, da njihovo ministrstvo vsebinsko ni pristojno za upravljanje z zvermi: "Zavedamo se, da se na teh območjih morali izvajati zaščitni ukrepi, k temu je pristopilo tudi ministrstvo." Kmetijska ministrica opozarja še, da so postopki izdaje odločb za odstrel posameznih osebkov, ministrstvo za naravne vire pozivam naj skrajša postopke.
Še posebej je vse, oziroma večino sodelujočih, ki jih je povabil k razpravi o upravljanju zveri Državni svet, zmotilo to, da se je Slovenija pri evropski komisiji zavzela za nadaljnjo zaščito volka. Evropski kmetje so namreč podali pobudo, naj se ponovno preveri stopnja varovanja volka, Slovenija pa se je zavzela za ohranitev visoke stopnje varovanja volka.
Minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan: "Naloga našega ministrstva je varovanje divjih zveri, zastopamo naš vidik, velike zveri so zavarovane vrste in varuje jih več konvencij, tudi alpska konvencija, ki ji sedaj predseduje Slovenija, prav ta konvencija išče kompromis med varstvom narave in razvojnimi težnjami.
Konfliktu volk-človek medved posvečamo veliko pozornosti, naše ministrstvo bo podpiralo dobre strokovne podlage preventivne ukrepe, tudi odškodnine, dialog in varovanje divjih zveri." Na ministrstvu bodo ustanovili skupino za iskanje rešitev, je še napovedal minister.
Upravljanje da, a strokovno
Da je čas za resen razmislek o znižanju stopnje varovanja za nekatere zveri, saj je habitatna direktiva zastarela, bila pa je sprejeta pred pridruževanjem članic z večjimi populacijami zveri, meni tudi Miha Marenče z Zavoda za gozdove Slovenije. Da je boljše upravljanje nujno, so se strinjali tudi drugi strokovnjaki za velike zveri.
Klemen Jerina z biotehniške fakultete v Ljubljani: "Populacije medveda v slovenskih Dinaridih so največje gostote na svetu.
Večina konfliktov je tam, kjer je gostota največja, ker so gostote velike, so medvedi izrinjeni v naseljena območja. Ker je prostor fragmentiran, se medved nima kam umakniti."
Pomembno je kako se upravlja z velikimi zvermi, pravi Hubert Potočnik z biotehniške fakultete, saj volk v prvi vrsti skuša pleniti divjad - jelenjad in srnjad. Prevelik odstrel naravnega plena povzroča plenjenje domačih pašnih živali. Volk pašne živali dojema kot plen, lahko je lahek ali zahteven. In človek lahko vpliva na to, kako volk dojema plen. Posebnost volkov je da pleni refleksno, prihaja do večjega plenjenja od tega kar potrebuje za prehrano. To ga ločuje od risa in medveda in zgodovinsko izhajajo konflikti iz tega."
Predstavniki kmetov ter rejcev drobnice so prepričani, da je poglavitna rešitev odstrel, veliko gneva je bilo zlitega na nevladnike, ki zaustavljajo urejanje tega področja. Slednjih na razpravi ni bilo. Večina rejcev ni naklonjena ograjam, tudi pri pastirskih psih imajo pomisleke, največ privržencev med ukrepi imata odstrel in odškodnine. Predvsem pa so proti: "Upravljanju iz fotelja v Ljubljani."
