Ob epidemiji koronavirusa po vsem svetu se je izkazalo, da so ljudje našli čas tudi za stvari, ki so bile prej postranskega pomena. Kolesarjenje, na primer. Iz številnih držav po svetu poročajo o izjemnem povečanju števila kolesarjev, trgovci in popravljalci koles se soočajo s svojevrstnimi težavami. Na kolo sede tudi vse več Slovencev. Kakšno je stanje s kolesarskimi potmi v občinah Ljubljana, Maribor in Celje? Kako ljudi spodbujajo h kolesarjenju in kaj o vsem pravijo na pristojnem ministrstvu?
Na Mestni občini Celje (MOC) povedo, da že več let precej pozornosti namenjajo spodbujanju občanov k trajnostni mobilnosti in nasploh k zdravemu načinu življenja. "Trajnostna mobilnost je bistveni del celostne prometne strategije Mestne občine Celje, ki zajema strategijo razvoja prometa v prihodnosti, poudarek je na trajnostni mobilnosti, zmanjšanju škodljivih vplivov prometa na okolje, boljši kakovosti bivanja, izboljšanju mobilnosti in dostopov ter izboljšanje podobe občine."
V zadnjih dveh letih so uvedli tudi javni sistem izposoje koles (KolesCE), ki je med ljudmi priljubljen. Kakšni so načrti za naprej? "V teku sta dva projekta, ki bosta še zagotovo še povečala uporabo koles v mestu in okolici – izgradnja mreže kolesarskih povezav v Mestni občini Celje in izgradnja regijskih kolesarskih povezav v sodelovanju s sosednjimi občinami."
Opažajo povečano število kolesarjev
Kot pravijo na celjski občini, so kolesarske steze dobro urejene, "vsekakor pa bo stanje še bistveno boljše, ko bo zaključen projekt izgradnje mreže kolesarskih povezav. V februarju smo začeli z gradnjo prvega od načrtovanih 44 odsekov kolesarskih povezav v Mestni občini Celje. Celotna vrednost projekta znaša 2,4 milijona evrov. Glavnino del nameravamo zaključiti do konca prihodnjega leta. V letošnjem letu naj bi zgradili petnajst, prihodnje leto pa osem kilometrov stez. Nekatere že obstoječe odseke stez bomo obnovili, načrtujemo pa tudi, da bomo s talnimi obeležbami označili nekatere obstoječe ceste v smislu souporabe s kolesarskim prometom – sharrow space".
Da se število kolesarjev povečuje, opažajo tudi na celjski občini, to je bil tudi eden od razlogov za uvajanje sistema KolesCE. Junija bodo dodali pet dodatnih postaj za izposojo javnih koles, tako da jih bo po novem 22. "Pri izgradnji novih kolesarskih odsekov oziroma ob širitvi kolesarske mreže sta v ospredju večja varnost kolesarjev v cestnem prometu in povezanost izgrajenih kolesarskih povezav. Ob trasah bomo uredili manjša postajališča za oddih, razgledne točke, klopi, postaje za servis koles, merilce za štetje kolesarjev ..."
Ustrezno kolo in oprema kolesarja za večjo varnost
Na Javni agenciji Republike Slovenije za varnost prometa (AVP) opozarjajo, da je vsak kolesar odgovoren, da poskrbi za tehnično ustreznost svojega kolesa in uporabo zaščitne opreme. Pred kolesarjenjem, še posebej spomladi, preverimo tehnično brezhibnost kolesa. Kolo mora imeti:
– brezhibno sprednjo in zadnjo zavoro,
– belo luč spredaj za osvetljevanje ceste ter rdečo luč zadaj, odsevnike na pedalih ali na boku,
– zvonec,
– ustrezno napolnjene pnevmatike,
– primerno nastavljeno višino krmila in sedeža.
Priporočljivo je imeti tudi blatnike, ščitnik verige ter prtljažnik ali nosilno košarico za prtljago. Poskrbeti moramo tudi za ustrezno opremo in sicer je za kolesarja nujna uporaba kolesarske čelade, ki ščiti glavo pri morebitnem padcu (raziskave dokazujejo, da zaščitna kolesarska čelada pomembno prispeva k večji varnosti, saj zmanjšuje težo posledic in poškodb glave od 40 odstotkov do kar 70 odstotkov), priporočljivo pa je nositi tudi oblačila svetle barve, oziroma uporabljati odsevni brezrokavnik, da nas bodo vozniki prej opazili.
V Ljubljani vsako kolo uporabljeno kar osemkrat dnevno
Na oddelku za gospodarske dejavnosti in promet Mestne občine Ljubljana (MOL) pravijo, da je Ljubljana kolesarjem prijazno mesto. "Urejenih imamo preko 300 kilometrov kolesarskih poti in smo že tretje leto uvrščeni na lestvico 20 kolesarjem najbolj prijaznih mest na svetu." Za letos je bila Ljubljana izbrana tudi za gostovanje konference Velo–city, letnega svetovnega srečanja Evropske kolesarske zveze.
Maribor: Želijo si varnih, sklenjenih kolesarskih poti
Kako pa je v Mariboru? Mestna občina Maribor (MOM) je leta 2015 sprejela Celostno prometno strategijo in v skladu s tem zadnja leta tudi deluje: izvaja številne aktivnosti za doseganje ciljev trajnostnih oblik mobilnosti (povečevanje deleža pešcev, kolesarjev in uporabnikov javnega potniškega prometa. Cilj je tudi postopno umikanje motoriziranega prometa iz mestnega jedra in ureditev javnih površin namenjenih pešcem in kolesarjem. "MOM je kot prva v Sloveniji pred osrednjo železniško postajo uredila posebno kolesarnico - Kolesodvor, zaprt in varovan prostor, v katerega je možno vstopiti le z elektronsko kartico in ponuja priložnost za spreminjanje potovalnih navad ljudi, ki v mesto ob Dravi prihajajo z vlakom," so sporočili z občine.
Trenutno se izvaja več projektov, katerih namen je izboljšanje omrežja kolesarskih povezav in uporabnikom omogočiti bolj prijazno, varno in udobno mobilnost s kolesom, navajajo v MOM. Želijo si varnih, sklenjenih kolesarskih poti, ki jih bodo lahko uporabljali tudi manj vešči kolesarji in bodo ponujale dobro alternativo vožnji z osebnim avtomobilom. "V teku je projekt ureditve kolesarske infrastrukture med mestnimi četrtmi in krajevnimi skupnostmi, s katerim bo urejenih okoli 17 kilometrov kolesarskih povezav. Vrednost investicije, ki bo zaključena predvidoma že letos, znaša 1,175 milijona evrov, država in Evropski sklad za regionalni razvoj sofinancirata 750.000 evrov."
Ministrstvo: Razmere za kolesarjenje znotraj mest se izboljšujejo
Na ministrstvu za infrastrukturo zagotavljajo, da podpirajo trajnostno mobilnost s pripravo področne zakonodaje ter financiranjem ukrepov s tega področja lokalnim skupnostim, ki znotraj mest upravljajo z infrastrukturo za pešce in kolesarje. "V Sloveniji je 78 občin, ki so sprejele celostno prometno strategijo skladno z nacionalnimi smernicami, ki jih je izdalo ministrstvo. Strategije vključujejo kolesarstvo kot posebno področje za načrtovanje mobilnosti prebivalstva. Ocenjujemo, da se je s celostnim pristopom, ki ga je ima MZI v tem obdobju, od spodbujanja priprave strateških dokumentov do sofinanciranja ukrepov trajnostne mobilnosti v mestih, dvignila ozaveščenost odločevalcev in strokovnjakov s področja prometa pri načrtovanju prometa znotraj mesta tudi za projekte, ki jih občine financirajo iz lastnih sredstev."
Zmanjšanje pri hudo telesno poškodovanih
V prvem letošnjem kvartalu na AVP beležijo boljše stanje varnosti kolesarjev. Do vključno 23. aprila 2020 so bili kolesarji udeleženi v 191 prometnih nesrečah, kar je 22 odstotkov manj kot v lanskem primerjalnem obdobju. "Zmanjšanje beležimo tudi pri hudo telesno poškodovanih, ki jih je bilo letos 26, lani pa 42 (-38 odatotkov) in pri lažje telesno poškodovanih, ki jih je bilo letos 135, lani pa 165 (-18 odstotkov). Tudi število umrlih je v letošnjem letu manjše, saj sta letos umrla dva kolesarja, v lanskem primerljivem obdobju pa štirje. Letos je 16 od 26 hudo telesno poškodovanih kolesarjev v prometni nesreči uporabljalo zaščitno čelado (62 odstotkov), pri umrlih kolesarjih jo je en kolesar uporabljal, drugi pa ne. Od skupaj 191 prometnih nesreč so jih kolesarji sami povzročili 123 oziroma 64 odstotkov. Od dveh umrlih kolesarjev je bil en povzročitelj prometne nesreče, drugi pa ne. Od 26 hudo telesno poškodovanih jih je več kot tri četrtine (20 kolesarjev, oziroma 77 odstotkov) samih povzročilo prometno nesrečo."
Investitorji imajo velike probleme pri umeščanju kolesarskih povezav v prostor
Alternativo v sedanjih razmerah za zmanjšanje števila osebnih avtomobilov predstavlja sopotništvo in izboljšanje zasedenosti osebnih avtomobilov. "Srednjeročno so električna kolesa primerna za dnevno mobilnost do 20 kilometrov v eno smer, zato je potrebno prioritetno z varnimi kolesarskimi povezavami povezati zaledna naselja na gravitacijska središča, v katerih so delovna mesta in izobraževalne institucije," pravijo na ministrstvu. Za časovno konkurenčno trajnostne mobilnosti na medkrajevni ravni je potrebno izboljšati tudi pogoje za intermodalnost z gradnjo varnih parkirišč za kolesa na vozliščih JPP ter tudi na lokacijah večjih zaposlovalcev.
Ministrstvo je pri pripravi večjih projektov s področja kolesarstva ugotovilo, da imajo investitorji velike probleme pri umeščanju kolesarskih povezav v prostor, saj so zahteve za vzpostavitev kolesarske povezave enake kot za gradnjo novih cestnih odsekov, čeprav se kolesarske povezave največkrat gradi ob že obstoječih prometnih koridorjih. "Odprava administrativnih ovir in pohitritev postopkov za umeščanje kolesarskih povezav v prostor bo ena izmed prioritet ministrstva v naslednjih letih."
