Epidemija novega koronavirusa je po več evropskih državah prinesla tudi popolno ustavitev javnega prometa. Lahko to pomeni kaj dobrega? Kot kaže, da. Vse več ljudi za svoje vsakodnevne opravke izbere kolo. Nekateri so kolesarstvo vzljubili na novo, drugi so le obudili hobi iz otroštva ali mladosti. BBC, na primer, poroča o močno povečanem povpraševanju in kupovanju sestavnih delov koles. Številne kolesarske trgovine se trudijo ustreči vsem, ki se zanimajo o nakupu. Vodja ene od britanskih kolesarskih trgovin je za BBC dejal, da običajno dnevno odpošljejo med 20 in 30 kolesi, v času epidemije se je povprečje zvišalo na 50. Povečalo se je tudi povpraševanje po popravilu koles. "To je noro. Ljudje 'vlečejo' kolesa z garaž in podstrešij, ugotovijo, da bi jih morali malo popraviti." Nekoč so kolesa popravili naslednji dan, danes servise rezervirajo za 14 dni vnaprej.
Koronavirus je očitno ponudil tudi priložnost za korak k nekoliko bolj zdravemu in aktivnemu življenju. Ali se bo tolikšno število kolesarjev obdržalo tudi v prihodnje, bo pokazal čas. A jasno je, da kolesarstvo tudi v Sloveniji postaja vse bolj priljubljena rekreacija, mnogi raje kot na avtobus ali vlak, če je to mogoče, sedejo na kolo. V času koronakrize je pri nas vzniknilo tudi protestniško kolesarjenje, vsak petek se na ulicah večjih mest zbere množica le teh.
Lea Rikato Ružić, predsednica Ljubljanske kolesarske mreže, pravi, da zadnja dva meseca opažajo, da je kolesarjev več, kar je posledica tako nedelujočega javnega potniškega prometa, lepega vremena in verjetno tudi manj prometa na cestah. "V LKM smo prepričani, da bo vsaj del 'novih' kolesarjev več kolesaril tudi v prihodnosti, nekateri občasni kolesarji pa bodo kolesarili še več. V Avstraliji je, na primer, tak naval na kolesarske servise in trgovine, da morajo zavračati stranke," razlaga in doda, da so v zadnjih tednih opazili zlasti precej več družin na kolesih, "kar je zelo obetavno, saj tako mlade generacije vse bolj dojemajo kolesarjenje kot nekaj običajnega". Kako dobro pa so na večje število kolesarjev pripravljene slovenske ceste?
Investicije v kolesarsko infrastrukturo relativno nizke
Bojan Žižek, predsednik Slovenske kolesarske mreže pravi, da rast obsega kolesarjenja narekuje tudi potrebo po kvalitetni in varni kolesarski infrastrukturi, ki omogoča varno in tekoče kolesarjenje. Ob tem doda, da je pri tem potrebno upoštevati tudi novejše trende, ki vključujejo električna kolesa, dostavna kolesa in električna dostavna kolesa, kar zahteva širše kolesarske poti in steze ter navezovalne kolesarske povezave. "Odločevalci to dejstvo morajo vključiti v načrtovanje prometnih sistemov in omrežij v prihodnosti."
Dosedanje prakse in raziskave dokazujejo pozitivne učinke kolesarjenja na področjih javnega zdravja, kakovostnejšega zraka in okolja, znižanja stroškov zaradi nižjih izpustov toplogrednih plinov v prometu, kvalitetnejšega javnega prostora in bivanjskega okolja ter trajnostnega turizma in povezanega gospodarstva ter storitev. Po besedah sogovornika so investicije v kolesarsko infrastrukturo relativno nizke in se v obliki prej omenjenih družbeno-koristnih učinkih družbi povrnejo hitreje kot investicije v drugo prometno infrastrukturo. Na teh ekonomskih dejstvih temelji tudi razvoj kolesarjenja v najrazvitejših evropskih ekonomijah. "Na sistemskem nivoju smo naredili prve premike v smeri kakovostnega sistema kolesarskih povezav, nujno potrebno pa je narediti premik na področju poenostavitve umeščanja kolesarske infrastrukture v prostor, nadgraditi kakovost in nadzor pri načrtovanju in gradnji kolesarske infrastrukture."
Slovenija na sredini
Na Javni agenciji Republike Slovenije za varnost prometa so nam posredovali tudi primerjavo za leto 2018 - podatki za 26 držav Evropske unije, s katerimi se primerja število umrlih kolesarjev na milijon prebivalcev v posamezni državi. Slovenija se je nahajala v povprečju, med 26 državami je bila na 14. mestu s štirimi umrlimi kolesarji na milijon prebivalcev. Obenem pa je treba pri interpretaciji takšnih podatkov upoštevati tudi dejstvo, da so razmere in infrastruktura za kolesarjenje v državah različni, kot tudi obseg in popularnost kolesarjenja ter vremenski pogoji.
Raziskava je pokazala, da so takrat najmanj smrti beležili na Islandiji. V letu 2018 tam ni umrl nihče. Sledijo Ciper, Španija, Velika Britanija, Malta, Švedska, Estonija, Portugalska in Francija. Na repu lestvice so Madžarska, Nizozemska, Belgija, Romunija in Litva.
Bomo kot družba prepoznali vse pozitivne učinke kolesarjenja?
Bojan Žižek pove, da smo na lestvici razvoja kolesarjem prijaznih družb v fazi razvoja, zato bo potrebno dodatno okrepiti vzpodbude, v tujini znane kot povračila za kolesarjenje na delo ter ostale podporne storitve, ki omogočijo kolesarjenje po opravkih vsem, ki si tega želijo, a se jim še iz različnih vzrokov to zdi nedostopno. "Za sprejemanje ustreznih odločitev pa so potrebni tudi ustrezno usposobljeni kadri, tako v sistemu odločanja tako na političnem nivoju kot tudi v javni upravi," dodaja sogovornik.
Tudi v Ljubljanski kolesarski mreži svetujejo, da na strateškem in (zlasti) izvedbenem in investicijskem nivoju ojačajo vlogo kolesarjenja, tako v urbanih kot primestnih območjih. "Več prostora kolesarjem in pešcem, manj osebnemu motornemu prometu. Kolesarjenje mora biti prepoznano kot najpomembnejše prevozno sredstvo na krajše razdalje (do nekje 10 kilometrov) in v skladu s tem je treba tudi načrtovati in izvajati kolesarske površine." Kaj to pomeni? "Da se jim ne nameni samo preostanek prostora, kot je bila to pogosto navada, ampak se načrtuje varne, udobne, široke kolesarske površine, ki so primerne za vse starosti in zmožnosti. Prostor za kolesarje mora biti prioriteta. Ne pristajamo na nezvezne površine, ki se naenkrat končajo ali potekajo malo na pločnikih, malo na cesti. Hkrati pa je izjemnega pomena, da se zavedajo, da niso pomembne samo kolesarske površine - te so pomembne tam, kjer se gostejši in/ali hitrejši promet. Povsod drugod je treba stremeti k znižanju hitrosti ter zmanjševanju obsega prometa in tam si lahko kolesarji brez težav delijo prostor z vozili," pove Lea Rikato Ružić.
Kolesarjenje pogrešali prav kolesarji
Bojan Žižek pove, da dosedanje raziskave kažejo na to, da so v času, ko smo bili prisiljeni ostati doma, pot do služb pogrešali ravno kolesarji. "Na obstoječih števcih kolesarjev, ki so večinoma postavljeni v urbanih območjih, beležimo rast števila kolesarjev, kar pomeni, da so nekateri v tem času spremenili svoje mobilnostne navade. Glede na to, da je to obdobje trajalo kar nekaj časa, verjamemo, da so izkusili predvsem pozitivne učinke kolesarjenja na telesno počutje in se bodo na kolo tu v prihodnje vračali." Žižek ob tem poudarja, da se kljub povečanju števila kolesarjev ni poslabšala statistika na področju prometne varnosti. "To je še en dokaz in argument, da je potrebno teorijo kolesarjenja v številkah, ki pravi, da se prometna varnost kolesarjev poveča, če se poveča število kolesarjev, uporabiti tudi v prihodnje pri načrtovanju strategije prometne varnosti kolesarjev."
"Upamo, da bomo kot družba čim hitreje prepoznali vse pozitivne učinke in že na osebni ravni zmanjšali na primer stroške, povezane z uporabo osebnih avtomobilov in prevozne stroške, ki so zaradi obsega uporabe osebnih avtomobilov med najvišjimi v Evropi."
Bi lahko po vsem povedanem rekli, da smo Slovenci narod kolesarjev? Rikato Ružićeva pove, da če se primerjamo z resnično kolesarskimi narodi (Nizozemci, Danci ...) in če pogledamo podatek, da pri nas le 4 odstotki ljudi uporablja kolo za poti na delo in 5 odstotkov za na izobraževanje, "potem niti ne - dejansko smo narod avtomobilov oziroma voznikov. Po drugi strani pa imamo visoko stopnjo lastništva koles, veliko je rekreativnih kolesarjev, kolesarska kultura vsekakor je prisotna, ljudje spremljajo uspehe vrhunskih kolesarjev. Navsezadnje se to vidi na nedavnih protestih, kjer se je zbralo na tisoče ljudi - na kolesih. To vsekakor kaže, da smo le kolesarski narod in da moramo storiti več, da bi ljudje lahko tudi večji del vsakodnevnih poti, trenutno opravljenih z motornim prometom, opravili s kolesom".
Neprilagojena hitrost letos najpogostejši vzrok za prometne nesreče med kolesarji
Najbolj pogost vzrok za prometne nesreče, ki so jih povzročili kolesarji v letošnjem letu, je neprilagojena hitrost, saj je v kar 42 odstotkih botrovala nastanku prometne nesreče. Pri prometnih nesrečah s hudimi telesnimi poškodbami ali smrtjo je delež še višji, saj je neprilagojena hitrost vzrok za kar 57 odstotkov takšnih nesreč. To pomeni, da kolesarji v teh primerih niso vozili nad določeno omejitvijo, ampak da hitrosti vožnje niso prilagodili svojim sposobnostim, razmeram v prometu, vremenu ali cestišču.
Mobilni telefon in slušalke v ušesih naj ne bodo del kolesarjenja
V trenutku, ko sedemo na kolo, nikoli ne gre pozabiti na varnost. Nina Kumerdej, ki na Javni agenciji Republike Slovenije za varnost prometa (AVP) skrbi za odnose z javnostmi, pravi, da tudi vse milejše zime botrujejo daljšim kolesarskim sezonam, zato je tudi letos ta že v polnem teku. "Zaradi rahljanja ukrepov za zajezitev epidemije COVID-19 so naše ceste ponovno vse bolj polne, tudi kolesarjev. Agencija za varnost prometa zato vse udeležence v prometu, predvsem pa kolesarje opozarja na dodatno previdnost ter dodaja, da tudi uporaba mobilnega telefona in slušalk vplivata na zaznavanje okolice in prometa, zaradi česar se stopnjuje tveganje za nastanek prometne nesreče."
