Miha Raičevič
Zemljevid glasov, ki so jih volivci namenili Anžetu Logarju, kaže, da se navkljub deklarirani neodvisnosti Logarjeva podpora "skoraj povsem ujema" s podporo SDS na aprilskih parlamentarnih volitvah. Ta je bila večja na vzhodu in podeželju, poudarja Jernej Tiran.
Nataša Pirc Musar, prav tako neodvisna kandidatka, pa je več glasov prejela v pretežno levih in bolj urbanih okrajih. Zmagala je v 23 okrajih, razporeditev glasov pa je bila "zelo podobna tisti od Gibanja Svoboda" na aprilskih volitvah. "Čeprav ni bila njihova kandidatka," dodaja Tiran.
Tudi Milan Brglez je največ glasov prejel v bolj levih in urban ih okrajih, zlasti na Primorskem. "Zanimivo, da njegova podpora bistveno bolj sovpada s podporo Gibanju Svoboda, čeprav je član stranke SD," ugotavlja Tiran. To pripisuje dejstvu, da so na volitvah v DZ 2022 na listi SD kandidirali nekateri lokalno prepoznavni kandidati, glasovi za njih pa se niso avtomatično "prelili" k Brglezu.
Fenomen tokratnih volitev, gledano geografsko, pa je zagotovo Vladimir Prebilič. Prepričljivo je zmagal v domačem okraju, slabše pa se je odrezal na vzhodu države, "kjer očitno še ni dovolj prepoznaven". Tiran piše, da je to šolski primer "učinka poznanstva in sosedstva", ko volivci podprejo domačega kandidata ne glede na strankarsko pripadnost.
Če stranka Resnica na parlamentarnih volitvah ni uspela preseči parlamentarnega praga, z 34.107 glasovi je dobila 2,86 odstotka podpore, pa je kandidatka te stranke Sabina Senčar v nedeljo dobila 51.295 glasov, relativno gledano je imela skoraj 6-odstotno podporo. S toliko glasovi bi se Resnica aprila uvrstila v parlament. Tiran v svoji analizi poudarja, da v primerjavi z aprilskim dosežkom Resnice podpora Sabini Senčar "navzgor odstopa zlasti v slovenski Istri". Nadpovprečno število glasov pa je prejela tudi na Gorenjskem in Štajerskem.
Drugi kandidat desnice Janez Cigler Kralj, ki je kandidiral s podporo svoje stranke NSi, pa za razliko od Logarja ni imel tako stabilnih strankarskih podpornikov. Ti so mu zlasti umanjkali v večjih mestih, ugotavlja Tiran in dodaja, da je Cigler Kralj, ki je na svoje poreklo delno stavil tudi v volilni kampanji, dobil največ glasov na rodnem Koroškem.
Zadnjeuvrščeni kandidat vladne stranke Levica Miha Kordiš je imel nekoliko višjo podporo v domači Škofji Loki, sicer pa je njegov rezultat skoraj identičen prostorskemu vzorcu Levice na zadnjih parlamentarnih volitvah - večja podpora v mestnih središčih in na Primorskem, poudarja Tiran.
Kaj pa lahko pričakujemo v drugem krogu?
Z geografskega vidika velja biti pozoren zlasti na delitev med urbanim in ruralnim, meni geograf in raziskovalec. Omenjena delitev je v "Sloveniji kar izrazita, oba miljeja vsebujeta tudi določen kulturni in politični kapital". "Na preteklih predsedniških volitvah so nekateri kandidati to ločnico uspeli preseči (zlasti Borut Pahor in Marjan Šarec), kar se jim je politično obrestovalo. Glede na prve napovedi o 'spopadu vrednot' tokrat zna biti drugače," meni Tiran, ki napoveduje, da bo "veliko odvisno od poteka volilne kampanje, zlasti od tega, kako se bo s tega vidika pozicionirala Nataša Pirc Musar, ki je bila v prvem krogu uspešnejša v urbanih okoljih". "Zdi se, da je tam zanjo največ potencialnih glasov, tudi z vidika nekoliko slabše volilne udeležbe v prvem krogu," je zaključil.
