V treh mesecih poučevanja na daljavo so osnovne šole ubrale različne prakse, od vsakodnevnih večurnih video klicev do enournega video klica enkrat ali dvakrat na dan ali le občasnih takšnih srečanj. Ali lahko po skoraj dvomesečnem šolanju ponovno v šolskih klopeh učitelji in ravnatelji potegnejo vzporednice, med znanjem in usvojenimi sposobnostmi in modelom poučevanja na daljavo? Vrzeli v znanju so, vendar ne tako drastične, pripovedujejo šolniki, izpostavljajo pa, da so otroci ob vrnitvi manj samostojni, imajo manj učne kondicije, delovnih navad in nekaj težav s šolsko rutino. Še posebno prvošolci, ki so bili le mesec in pol v šoli, so ob vrnitvi začeli ponovno vzpostavljati šolsko rutino in graditi medosebne odnose. Vsi pa upajo, da šolsko leto v šoli izpeljejo do konca.
Na OŠ Rada Robiča Limbuš so učitelji kombinirali pouk na daljavo preko videokonferenc, včasih dopoldne včasih popoldne, učiteljice so tudi posnele snov z video razlago in podale podrobna navodila, kako delati. "Naslednji dan so naloge skupaj pregledali in se o njih pogovorili. Otroke v razredu smo razdeljevali v manjše skupine, da je delo bolj pristno teklo, in vključevali tudi učitelje OPB. Otroci so bili odzivni, delavni, učiteljice so preverjale njihovo znanje in zdelo se je, da se spremlja in dela, pa kljub temu, ko so prišli nazaj, ugotavljamo vrzeli v znanju, zato so učiteljice po vrnitvi veliko pozornosti posvetile ponavljanju in utrjevanju. Konkretno so manki, od poštevanke, osnovnih pojmov pri naravoslovju, kot so letni časi, meseci, tudi obravnava črk na daljavo je bila zelo naporna. Zelo težko je bilo za otroke vrniti se v šolsko rutino, ki jo sedaj na novo vzpostavljajo. Upešali sta učna in psihofizična kondicija," povzame ravnateljica Mojca Kirbiš.
"Najhujše je, da so se razlike med tistimi, pri katerih znanje najbolj šepa, in tistimi, ki snov najbolje obvladajo, še povečale"
Ohranili medosebne odnose
Na OŠ Bojana Ilicha so najmlajši imeli vsak dan video pogovor z učiteljico, v živo preko spleta je potekalo tudi učenje tujega jezika. Da bi vse bolj gladko teklo, so že septembra otrokom pokazali osnove delovanja računalnikov. Ravnateljica Astrid Videc meni, da je bil to najboljši način, ki so ga lahko izbrali. "Ta način se je pokazal za zelo učinkovitega, učenci so bili zadovoljni, da so se vsak dan videvali, tako so ohranjali stike, sproti so si povedali, kje so težave, kako poteka delo, tudi naloge so skupaj delali, jih pregledali, predebatirali," je povedala in ob tem izpostavila, da brez požrtvovalnih učiteljev in veliko pomoči staršev to ne bi bilo mogoče. Kljub temu pa opažajo primanjkljaje, učitelji so jih že analizirali in so ob vrnitvi v šolo tem vsebinam dali več poudarka. Učiteljica prvega razreda Eva Mlinarič opaža pri učencih manj samostojnosti in pešanje učne kondicije. "Skrbel me je prvi stik med otroki, a pri socialnih spretnostih in odnosih ni večjih težav, k čemur je vsekakor pripomoglo, da smo se vsak dan videli, v teh nemogočih razmerah je bila to prava rešitev. Tudi bistvenega manka v konkretnem znanju ne vidim, ugotavljam pa, da je manj samostojnosti, učne kondicije, delovnih navad, vztrajnost pri delu je veliko slabša, kot je bila na začetku šolskega leta ali v primerjavi s prejšnjo generacijo. Tu je večji manko kot v doseganju učnih ciljev," pojasnjuje. Opaža nekaj primanjkljajev na govornem področju, pri sporazumevanju, tvorjenju opisov, pri športu, koordinaciji in spretnostih...
Šolska rutina in pravila so težava
Na ptujski Osnovni šoli Mladika je bilo obdobje šolanja na daljavo po besedah ravnatelja Bogomirja Širovnika tema že dveh konferenc: "V znanju so nekatere vrzeli, a se bodo dale zakrpati. Najhuje je, da so se razlike med tistimi, pri katerih znanje najbolj šepa, in tistimi, ki snov najbolje obvladajo, še povečale. Kar se tiče gibalnih sposobnosti, je tako jasno, da so stvari šle na slabše. Tisto, česar smo se najbolj bali, pa je ponovno delo v skupini, pri katerem se je treba podrediti nekemu skupnemu ritmu, skupnim ciljem. Ves hišni red, vsa pravila življenja v skupini se privzgajajo na novo. Kajti otroci so postali izredno egocentrični. Delujejo, kot da se ves svet vrti okoli njih." Kar pa so po ravnateljevih besedah po svoje tudi pričakovali in upajo, da jim bo do konca meseca uspelo znova vzpostaviti normalno delovanje v skupini, "da se bodo učenci znali slišati in poslušati, saj je tisto, kar so učiteljice najbolj izpostavile, govorjenje vsevprek in nesposobnost počakati, da je posameznik na vrsti, in poslušati, kaj povedo drugi".
Delo na daljavo, pojasnjuje Širovnik, je sicer na njihovi šoli za drugo in tretjo triado večinoma potekalo preko videokonferenc, po urniku. Za prvo triado so večinoma prakticirali kratke videokonference enkrat dnevno, med katerimi je bil poudarek na neformalnem pogovoru. Samo snov pa so učitelji večinoma podajali v obliki video posnetkov, ki so si jih učenci lahko ogledali tudi popoldne, skupaj s starši, brez katerih, tako poudarja ravnatelj, prva triada ne bi imela nobenega pouka. Pouk tujega jezika so večinoma izvajali preko videokonferenc, za tiste, ki so se jih lahko udeležili, učencem in staršem pa so bili za ogled v popoldanskem času na voljo posnetki videokonferenc. In po Širovnikovih besedah so bili rezultati takega dela izjemno dobri.
Koncentracija in poslušanje navodil šepata
Na OŠ Muta so učitelji izvajali videokonference po urniku in lastni presoji glede števila videokonferenc na dan, prvošolci so jih imeli enkrat na teden, drugošolci vsak dan, tretješolci pa nekajkrat na teden. "Videokonference so temeljile na ponavljanju učne snovi, ki smo jo obravnavali v tekočem tednu. Otroci so se med dejavnostmi veliko gibali, saj je bila koncentracija precejšnja težava. Po navadi smo izvajale videokonference v dveh skupinah, saj je v prvem razredu veliko otrok," pravi vodja aktiva prvega triletja in učiteljica prvega razreda na OŠ Muta Danijela Planinšič in doda: "Ob vrnitvi v šolo smo opazile velike razlike v znanju med otroki. S tem smo se morale takoj spopasti in krpati luknje v znanju. V prvem mesecu je bilo potrebno veliko ponavljanja, utrjevanja in preverjanja znanja, predvsem pa pri otrocih zopet vzpostaviti red in varno učno okolje. Pri prvošolčkih se pozna tudi na koncentraciji, ponovno je bilo treba veliko delati na šolskih pravilih in poslušanju. Pri težavah s koncentracijo si še vedno pomagamo z veliko gibalnimi nalogami, fit vsebinami in z različnimi pripomočki, kot so kinestetične mize. V jutranjih urah, pred poukom, učiteljice prve triade namenimo pozornost otrokom, ki še vedno potrebujejo našo učno pomoč." Ravnateljica te šole Anita Ambrož je dodala, da so imeli v njihovi e-zbornici tabelo z vsemi načrtovanimi videokonferencami: "Tako smo imeli vsi vpogled, ob kateri uri je kdo izvajal videokonferenco. To se nam je zdelo koristno zaradi obremenjenosti družinskega računalnika in zato, da ni bilo izgovorov, da učenec ni mogel na videokonferenco, ker je starejši brat potreboval računalnik. Učiteljice razredne stopnje so veliko videokonferenc izvedle tudi popoldan. Za večjo aktivnost učencev na videokonferencah so učence enega razreda razdelile v dve skupini in delale z vsako posebej. Tudi angleščina se je izvajala redno preko videokonferenc."
Sara Jert, mama drugošolke na Drugi OŠ Slovenj Gradec, je bila s poukom na daljavo zelo zadovoljna."Enkrat ali dvakrat tedensko so bila srečanja preko teamsov oziroma videokonferenca. Potekala so dopoldne ali popoldne, odvisno od delovnega časa staršev otrok. Učiteljica nam je tudi dejala, naj ji, če otrok ne razume snovi, to sporočimo in se bodo pogovorili preko video klica. Pri tujem jeziku so učenci dobili naloge preko teamsov, kar nam je bilo v redu, saj ima hčerka dobre osnove. Več težav kot šolsko delo je povzročala aplikacija Teams, ki je po moji oceni zelo nepregledna, bile so tudi težave z vpisom vanjo. V prvem valu, ko so nam naloge pošiljali po e-pošti, je bilo lažje."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
